KATEDRA ZA EKOLOGIJO IN VARSTVO OKOLJA

Obiščite tudi domačo stran katedre, kjer lahko izveste več o novostih in dejavnosti Katedre.

OSEBJE

Predstojnik katedre: prof.dr. Ivan Kos

Skupina za ekologijo živali

• prof.dr. Ivan Kos, predstojnik katedre
• dr. Hubert Potočnik, asistent
• Tomaž Skrbinšek, raziskovalec
• Aleksandra Majić Skrbinšek, raziskovalka in vodja projekta DinaRis
• Franci Kljun, tehnični sodelavec

Skupina za ekologijo rastlin

• prof.dr. Alenka Gaberščik
• dr. Tadeja Trošt, asistentka za Ekologijo rastlin
• doc. dr. Mateja Germ, raziskovalka
• Nataša Dolinar, mlada raziskovalka
• Dragan Abram, tehnični sodelavec

Skupina za limnologijo

• prof.dr. Mihael J. Toman
• doc. dr. Igor Zelnik, asistent
• doc. dr. Gorazd Urbanič
• Mojca Hrovat, raziskovalka

PEDAGOŠKA DEJAVNOST

Dodiplomski študijski program

• Biologija:  Limnologija, Varstvo okolja in naravne dediščine, Ekosistemi, Ekologija rastlin, Osnove ekologije rastlin, Ekologija živali, Osnove ekologije živali, Biogeografija
• Biologija-kemija in Biologije-gospodinjstvo:  Ekologija
• Vodarstvo in komunalno inženirstvo:  Osnove vodne mikrobiologije
• Krajinska arhitektura:  Varstvo in urejanje voda 

Podiplomski študijski program

• Biološke in biotehniške znanosti:  Ekologija, Naravoslovni vidiki varstva naravne dediščine, Izbrana poglavja iz ekologije živali, Izbrana poglavja iz ekologije rastlin, Limnologija stoječih voda - izbrana poglavja, Varstvo naravne dediščine in vodni ekosistemi
• IPŠVO:  Ekologija

RAZISKOVALNA DEJAVNOST

Skupina za limnologijo

Raziskave strukture in funkcije vodnih ekosistemov, stoječih in tekočih. Raziskujemo odnose med vodnimi organizmi, obremenjevanje okolja in vplive na združbe. V tekočih vodah posebno pozornost namenjamo prehranskim skupinam vodnih nevretenčarjev, v stoječih vodah pa evtrofonim procesom. Pomembno področje so taksonomske raziskave mladoletnic (Trichoptera). Aplikativne raziskave vključujejo kategorizacije vodotokov z metodo vrednotenja rečnih habitatov (RHS). Sodelujemo tudi z raziskovalci na bioloških čistilnih napravah, raziskujemo združbo aktivnega blata in procese v rastlinskih čistilnih napravah.

Skupina za ekologijo živali

Raziskovalno delo je usmerjeno v raziskave vloge nekaterih živali v delovanju kopenskih ekosistemov, raaziskave vplivov gospodarjenja z ekosistemom na biodiverziteto, ter še posebej na nekatere ogrožene živalske vrste. S favnističnimi, taksonomskimi in ekološkimi raziskavami strig, iščemo tudi odgovor, zakaj je biotska pestrost dinarskih gozdov tako izjemno velika. Z raziskavami divje mačke in risa pa ugotavljamo plenilski pomen velikih sesalcev.

Skupina za ekologijo rastlin

Raziskovalno delo te skupine poteka predvsem na Nacionalnem inštitutu za biologijo in je vezano na strukturo in funkcijo ekosistemov, s poudarkom na primarnih producentih v vodnih ekosistemih. V zadnjih letih raziskujejo vplive UV-B sevanja na rastline.

Oprema

Skupina za limnologijo ima vso potrebno opremo za osnovne in aplikativne raziskave v vodnih ekosistemih. Oprema vključuje oksimeter, konduktometer, pH-meter, Ruttnerjev vzorčevalnik, merilec hitrosti vodnega toka, GPS oprema, video kamera, spektrofotometer, BPK analizator, stereolupe.

Skupina za ekologijo živali ima sodobno opremo za lov in spremljanje živali z radiotehniko in GPS opremo z računalniško obdelavo geografskih podatkov. V laboratoriju ima postavljeno serijo Tullgrenovih naprav za ekstrakcijo talnih živali ter osnovno optično opremo za njihovo proučevanje.

Skupina ima opremo za ekofiziološke raziskave rastlin (opremo za merjenje abiotskih dejavnikov, dva merilca fotosinteze - LI-COR in ADC, merilec fotokemične učinkovitosti OPTI-SCIENCE, opremo za merjenje transpiracije in vodnega potenciala, merilec listne površine). Druge analize potekajo na opremi, ki je na Oddelku za sladkovodne in kopenske ekosisteme, NIB.

Izbrane publikacije

• TOMAN, M. J., DALL, P.C. (1989) Respiratory levels and adaptations in four species of Gammarus (Crustacea: Amphipoda). Internat. Rev. Hydrobiol., 83, 251-263.
• TOMAN, M. J., DALL, P.C. (1997) The diet of Erpobdella octoculata (Hirudinea: Erpobdellidae) in two Danish lowland streams. Arch. Hydrobiol., 140, 549-563.
• URBANIČ, G., TOMAN, M. J., KRUŠNIK, C. (2000). Downstream changes in caddisfly fauna (Insecta, Trichoptera) in relation to environmental variables in the River Ščavnica (NE Slovenia): a multivariate approach using a Canonical Correspondence Analysis (CCA). Acta Biologica Slovenica, 43, 21-35.
• GABERŠČIK, A., NOVAK, M., TROŠT, T., MAZEJ, Z., GERM, M., BJÖRN, L-O. (2001). The influence of inhanced UV-B radiation on the spring geophyte Pulmonaria officinalis. Plant Ecology, 154, 49-56.
• ROZEMA, J., BJÖRN, L.-O., BORNMAN, J.F., GABERŠČIK, A.,HÄDER, D.-P., TROŠT, T., GERM, M., KLISCH, M., GRONINGER, A., SINHA, R.P., LEBERT, M., HE, Y-Y., BUFFONI-HALL, R., DE BAKKER, B.V.J., VAN DE STAAIJ., J., MEIKAMP, B.B. (2002). The role of UV-B radiation in aguatic and terrestrial ecosystems - an experimental and functional analysis of the evolution of UV-B absorbing compounds. J. Photochem. Photobiol. B. Biology, 66, 2-12.
• URBANC-BERČIČ, O., GABERŠČIK, A. (2001). Thwe influence of water table fluctuations on nutrient dynamics in the rhizosphere of common reed (Phragmites australis). Water Science & Technology, 44, 245-250.
• KOS, I. (1997). Post-embryonic development of Lithobius validus Meinert (Chilopoda: Lithobiidae). Acta Zool. Acad. Sci. Hung., 43, 313-322.
• POTOČNIK, H., KLJUN, F., RAČNIK, J., SKRBINŠEK, T., ADAMIČ, M., KOS, I. (2002) Experience obtained from box trapping and handling wildcats in Slovenia. Acta Theriologica, 47, 211-219.
• KOS, I. (2000) Nekatere značilnosti biotske pestrosti živalstva slovenskih gozdov. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 63, 95-117.