KATEDRA ZA ZOOLOGIJO

OSEBJE

Predstojnica katedre: prof.dr. Jasna Štrus

Skupina za funkcionalno morfološke in ekotoksikološke raziskave nevretenčarjev

• prof. dr. Jasna Štrus, predavateljica, predstojnica katedre
• prof. dr. Rok Kostanjšek, asistent
• doc. dr. Primož Zidar, asistent
• dr. Nada Žnidaršič, raziskovalka
• Vittori Miloš, mladi raziskovalec
• Mrak Polona, mlada raziskovalka
• Jožica Murko Bulić, univ. dipl. biol., tehnična sodelavka

Skupina za zoologijo in speleobiologijo

• prof. dr. Boris Sket, predavatelj
• izr. prof. dr. Peter Trontelj, predavatelj
• doc. dr. Simona Prevorčnik, asistentka
• doc. dr. Rudi Verovnik, predavatelj
• doc. dr. Cene Fišer, asistent
• dr. Maja Zagmajster, zunanja sodelavka
• dr. Valerija Zakšek
• Turjak Martin, mladi raziskovalec
• Ajda Moškrič, mlada raziskovalka
• Sečen Tina
• Konec Marjeta
• Gregor Bračko, univ. dipl. biol., tehnični sodelavec

Skupina za funkcionalno-morfološke raziskave vretenčarjev

• prof. dr. Boris Bulog, predavatelj, namestnik predstojnice
• dr. Lilijana Bizjak Mali, asistentka
• Katja Zdešar Kotnik, tehnična sodelavka 

Skupina za nanobiologijo in nanotoksikologijo

• prof. dr. Damjana Drobne, predavateljica
• dr. Valant Janez
• dr. Zupanc Jernej
• Pipan Tkalec Živa, mlada raziskovalka
• Drašler Barbara
• Novak Sara

RAZISKOVALNA DEJAVNOST

Skupina za funkcionalno morfološke raziskave vretenčarjev

Osnovni cilj raziskav je sistematično spremljanje kopičenja mikroelementov, vključno s težkimi kovinami, v naravnem okolju človeške ribice oz. močerila (Proteus anguinus) in v tkivih živali. Proučevanje prisotnosti metalotioneinov, ki imajo pomembno vlogo pri homeostazi in prenosu esencialnih elementov in pri detoksifikaciji težkih kovin v močerilovih jetrih. Funkcionalno-morfološke in vedenjske raziskave čutilnih organov pri močerilu, za katere ugotavljamo pomembno biološko vlogo v podzemnem vodnem habitatu (notranje uho, nevromasti pobočnice, elektroreceptorji, magnetoreceptorji,). Raziskovanje čutilnih organov, ki so pri močerilu pokrneli ob prehodu v podzemlje. Imunocitokemijska analiza dokazala prisotnost vidnih pigmentov v fotoreceptorskih celicah očesa človeške ribice. Histokemijska in ultrastrukturna analiza pigmentnih celic v jetrih močerila. Pozitivna DOPA oksidazna aktivnost potrjuje sintezo melanina. Analiza lokomotorne aktivnosti črnega močerila (Proteus anguinus, Parkelj) v naravnem habitatu in ugotavljanje ohranitve morebitne ritmike v aktivnosti. Z vsemi navedenimi raziskavami se skupina vključuje v projekt ohranjanja in zaščite naše endemične jamske dvožive, edinega jamskega vretenčarja v Evropi.

Skupina za funkcionalno morfološke raziskave nevretenčarjev in ekotoksikologijo

V skupini raziskujemo zgradbo in delovanje organskih sistemov in tkiv nevretenčarjev, celične mehanizme mineralizacije in detoksikacije, prilagoditvene strategije ekološko različnih skupin mokric ter strupenost kovin in pesticidov za rake in druge nevretenčarje. V sodobno opremljenih laboratorijih za histologijo, elektronsko mikroskopijo in ekotoksikologijo raziskujemo predvsem na naslednjih ožjih področjih: primerjalne študije prebavila, črevesna mikroflora, prebavne žleze in njihova vloga v presnovi kovin in pesticidov; Zgradba integumenta, levitev, mineralizacija kutikule, dinamika kalcijevih ionov, vpliv ksenobiotikov na levitev in mineralizacijo; Vodovodni sistem mokric, privzem, transport in izločanje vode ter ionov kovin; Strupenost kovin in pesticidov za kopenske in vodne nevretenčarje ter biomagnifikacija kovin v prehranjevalnem spletu rastlin in živali.

Skupina za zoologijo in speleobiologijo

Težišče znanstvenega dela je na raziskavah domače in še posebej podzemeljske favne, zlasti pijavk in rakov, pa tudi vretenčarjev, npr. človeške ribice. Zaradi celovitosti raziskav vključujejo gradivo iz vsega sveta in raziskujejo podzemsko favno po vseh kontinentih. Pri taksonomskih in filogenetskih raziskavah uporabljajo mnoge klasične in sodobne laboratorijske metode, kot so elektronska mikroskopija, histološke tehnike in analiza DNA. Za sistematsko in evolucijsko ovrednotenje podatkov uporabljajo zmogljive računalniške programe. Teoretski del raziskav vključuje multivariatno statistično analizo, taksonomske in favnistične podatkovne baze ter filogenetiko in populacijsko genetiko podprto z molekularno biološkimi podatki ter s sekvencami DNA. Pomemben rezultat raziskav so podatki o stanju in ogroženosti živalstva, še posebej jamske favne. S temi se skupina aktivno vključuje v varstvo slovenske biodiverzitete.

Skupina za nanobiologijo in nanotoksikologijo

Raziskovalna oprema katedre

Priprava vzorcev:

• Laboratorijski mikrovalovni sistem za pripravo živalskih in rastlinskih tkiv za svetlobno in elektronsko mikroskopijo (PELCO BioWave 34700-230)

• Rotacijski mikrotom Reichert 2040

• Kriomikrotom Leica CM1850

• Ultramikrotom Reichert Ultracut S

• Krioultramikrotom Leica UC6/FC6

Mikroskopiranje:

• Svetlobni mikroskop Nikon Eclipse E200
• Fluorescentni mikroskop Opton Axioskop
• Fluorescentni stereomikroskop Leica MZFLIII
• Raziskovalni mikroskop Zeiss AxioImager.Z1 s sistemom za analizo slike,s sistemom ApoTome za izdelavo optičnih rezin in kamerama AxioCam MRm in AxioCam HRc
• Presevni (transmisijski) elektronski mikroskop (TEM) Philips CM 100z digitalno kamero Gatan Bioscan 792

Laboratoriji:

• Atomski absorpcijski spektrofotometer (AAS) PerkinElmer Aanalyst 100 za merjenje težkih kovin.
• Računalniški video sistem Matrox za zajemanje posnetkov živali v infrardeči svetlobi in analizo aktivnosti živali s programom Neuro Inspector (FDS Research, Slovenija).
• V okviru laboratorija za molekularne in filogenetske raziskave imamo vso nujno sodobno opremo za samostojno delo.
• Laboratorij za speleobiološke raziskave vključuje veliko klimatizirano komoro za gojitve podzemeljskih živali.
• V zootaksonomskem laboratoriju imamo kakovostne optične stereomikroskope z digitalnimi kamerami in programsko opremo za popolno računalniško obdelavo slike, tudi za avtomatizirano biometrijo.
• Zoološka zbirka je bogata zlasti z vzorci nevretenčarjev.

Izbrane publikacije

SCHLEGEL, P., BULOG, B. (1997). Population-specific behavioral electrosensitivity of the European blind cave salamander, Proteus anguinus. J. Physiol. (Paris) 91, 75-79.

BULOG, B., BIZJAK MALI, L., KOS, M., MIHAJL, K., PRELOVŠEK, P-M., ALJANČIČ, G. (2000). Biology and functional morphology of Proteus anguinus (Amphibia, Caudata) = Biologija in funkcionalna morfologija človeške ribice (Proteus anguinus, Amphibia, Caudata). Acta biol. slov. 43, 85-102.

KOS, M., BULOG, B., SZÉL, Á., RÖHLICH, P. (2001). Immunocytochemical demonstration of visual pigments in the degenerate retinaland pineal photoreceptors of the blind cave salamander (Proteus anguinus). Cell tissue res. 303, 15-25.

BULOG, B., MIHAJL, K., JERAN, Z., TOMAN, M. J. (2002). Trace element concentrations in the tissues of Proteus anguinus (Amphibia, Caudata) and the surrounding environment. Water, Air and Soil Pollution. 136, 1-4.

DROBNE, D., ŠTRUS, J. (2000). Toxicity determination of zinc and cadmium (single and combination) with a battery of toxkit microbiotests. In: PERSOONE, Guido, JANSSEN, Colin, DE COEN, Wim (Eds.). New Microbiotests for Routine Toxicity Screening and Biomonitoring. New York: co-pub. Kluwer Academic / Plenum Publishers, pp. 481-486.

KOSTANJŠEK, R., ŠTRUS J., AVGUŠTIN, G. (2002). Genetic diversity of bacteria associated with the hindgut of the terrestrial crustacean Porcellio scaber (Crustacea:Isopoda) FEMS Microbiology Ecology 1349, 1-10 STORCH, V., ŠTRUS, J., BRANDT, A. (2002) Microscopic anatomy and ultrastructure of the digestive system of Natatolana obtusata (Vanhoffen,1914) (Crustacea, Isopoda).Acta Zool. (Stockholm) 83, 1-14.

ZIDAR, P., DROBNE, D., ŠTRUS, J. (1998). Determination of moult stages of Porcellio scaber (isopoda) for routine use. Crustaceana 6, 646-654.

DROBNE, D., RUPNIK M., LAPANJE A., ŠTRUS J., JANC M. (2002). Isopod gut microflora parameters as endpoints in toxicity studies. Environ. Toxicol.Chem.21, 604-609.

SKET, B. (1996). The ecology of the anchihaline caves. Trends Ecol. Evol. 11, 221-225.

TURK(-PREVORČNIK) S., SKET, B., SARBU, S. (1996). Comparison of some epigean and hypogean populations of Asellus aquaticus (Crustacea: Isopoda: Asellidae). Hydrobiologia, 337, 161-170.

VEROVNIK, R., TRONTELJ, P., SKET, B. (1999). Genetic differentiation and species status within the snail leech Glossiphonia complanata aggregate (Hirudinea: Glossiphoniidae) revealed by RAPD analysis. Arch. Hydrobiol. 144, 327-338.

TRONTELJ, P., SKET, B. (2000). Molecular re-assessment of some phylogenetic, taxonomic and biogeographic relationships between the leech genera Dina and Trocheta (Hirudinea: Erpobdellidae). Hydrobiologia 438, 227-235.