Predstavitev rezultatov tehnološko zahtevnega in mednarodno pomembnega projekta "Genomske analize človeške ribice"
Predstavitev rezultatov tehnološko zahtevnega in mednarodno pomembnega projekta "Genomske analize človeške ribice" bo v ponedeljek, 25. novembra 2019, ob 10. uri v Dvorani rektorjev Univerze v Ljubljani.
Spletna stran projekta "Genom človeške ribice"
Udeležence predstavitve bo uvodoma nagovoril gostitelj prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani.
Med govorci bodo tudi:
Nina Gunde-Cimerman, vodja in koordinator projekta v Sloveniji, Katedra za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov, Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: Predstavitev projekta
Duncan Yu direktor MGI Tech, Kitajska: Predstavitev vloge »BGI Group« v projektu
Yonglun Luo, vodja projekta na Kitajskem, izvršni direktor Lars Bolund Inštituta za regenerativno medicino, Qingdao, Kitajska in Univerza Aarhus, Danska: Predstavitev tehničnih aspektov projekta in medicinskih perspektiv poznavanja genoma človeške ribice
Rok Kostanjšek, raziskovalni vodja projekta v Sloveniji (skupaj z N. Gunde – Cimerman), Katedra za zoologijo, Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: Pomen in potencialna uporaba genomskih informacij človeške ribice za znanost in ohranjanje vrste
Cene Gostinčar, Katedra za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov, Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: Bioinformatski izzivi projekta
Kratka predstavitev projekta
Človeška ribica (znanstveno ime Proteus anguinus), poznana tudi kot močeril ali proteus, je največja izključno jamska žival na svetu, največ njenih poznanih nahajališč pa je prav v Sloveniji. Je simbol izredne biodiverzitete podzemskih okolij, naše naravne in kulturne dediščine ter neokrnjenih vodnih virov.
Da bi preživela v neprijaznih razmerah, ki vladajo v podzemlju, je človeška ribica razvila številne posebnosti. Med drugim je izgubila vid in kožni pigment, razvila nova čutila ter upočasnila presnovo. Zato lahko dočaka do sto let in preživi celo več let brez hrane.
Slovenski znanstveniki človeško ribico raziskujejo že vrsto desetletij. Njihov cilj je bolje razumeti njeno biologijo, ekologijo in ogroženost. Oviro pri tem je predstavljalo nepoznavanje njenega dednega zapisa, ki je približno 15‐krat večji od človeškega in s tem večji tudi od dednega zapisa katerega koli drugega organizma, ki je bil doslej v celoti razvozlan. Nekatera od spoznanj, ki bodo izhajala iz povezave biologije človeške ribice in njenega dednega zapisa, bi utegnila v prihodnosti pomagati tudi človeku.
V projektu Genom človeške ribice smo skladno z napovedmi uspešno razvozlali genom te izjemne živali. Univerza v Ljubljani je v projektu pripevala biološke podatke in material, kitajska inštituta BGI Group in MGI Tech pa sta prispevala tehnične zmogljivosti in sodelovala pri analizah podatkov. V nadaljevanju projekta sledi zahtevna analiza in interpretacija pridobljenih genomskih podatkov pri kateri bo Univerza v Ljubljani sodelovala pri bioinformatskih analizah in interpretaciji bioloških podatkov, Inštitut za regenerativno medicino Lars Bolund (Aarhus, Danska in Qingdao, Kitajska), pa bo poskrbel za interpretacijo podatkov v medicinskem kontekstu.