BI510  Pedagogika z andragogiko

doc. dr. Monika Govekar Okoliš, prof. dr. Robert Kroflič

1. letnik, 2. semester

5 kreditnih točk

Kontaktne ure:

predavanja: 75 ur

Vsebina predmeta:

Predmet je deljen na dva vsebinska področja. Študenti poslušajo najprej vsebine s področja pedagogike, nato z andragogike. Ločeno opravljajo dva delna izpita, izpit iz pedagogike in izpit iz andragogike, skupna ocena obeh delnih izpitov je zaključna ocena predmeta Pedagogika z andragogiko.

Področje pedagogike:

  • Opredelitev pedagogike kot znanosti in njenih temeljnih pojmov. Družbena pogojenost vzgoje in izobraževanja (šola kot družbena ustanova, kot ideološki aparat države…).
  • Vzgoja kot intencionalni dejavnik razvoja posameznika, kulture in družbe. Legitimnost vzgoje in njena povezanost s socializacijo. Vrste socializacije in modeli šolske (vzgojne) socializacije.
  • Vzgojno izobraževalni (pedagoški) proces v šoli. Odnos med vzgojo in izobraževanjem. Vrste vzgoje (intencionalna, …). Vzgojni stili (represivni,…) in vzgojni koncepti (duhoslovni, pedocentrični,…).
  • Objekt in subjekt vzgoje in izobraževanja. Vzgojni in izobraževalni cilji ter smotri. Dejavniki vzgoje in izobraževanja (učitelj, učni predmeti, disciplina, kulturna in organizacijska razvitost šole).
  • Sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti (koncept inkluzivne šole utemeljene na načelih: pravičnosti, enakosti možnosti, solidarnosti, integracije, pluralizma in interkulturnosti). Upoštevanje temeljnih človekovih pravic v sodobni šoli. Etična načela in zakonska določila.
  • Učitelj v sodobni šoli kot strokovnjak za nove pristope dela v razredu (glede na socialno, etično, jezikovno, idr. različnost učencev, spodbuja učno okolje), strokovnjak za vključevanje učencev v projekte za raziskovanje in pridobivanje znanja. Oseba in osebnost (učiteljeva avtoriteta, učiteljeva vrednostna orientacija in temeljna načela moralnega razsojanja).

Področje andragogike:

  • Opredelitev andragogike kot znanosti in njenih temeljnih pojmov. Pojem odraslosti in življenjska obdobja. Učenje/izobraževanje odraslih in razlike v učenju/izobraževanju odraslih od učenja/izobraževanja otrok in mladine. Vrste izobraževanja odraslih (formalno,…). Ovire, motivi in motivacija za izobraževanje odraslih. Vzgoja in vrste vzgoje ter prevzgoja odraslih. Socializacija odraslih. Teorija permanentnega izobraževanja ter vseživljenjsko učenje in izobraževanje odraslih.
  • Izobraževanje odraslih kot potreba družbe, šole (drugih institucij) in potreba posameznika. Tough (učni projekti, samostojno izobraževanje odraslih), Titmus (pomen komunikacije), Kidd (znanje za preživetje)…
  • Operativni učni načrt za delo in izobraževanje odraslih. Ugotavljanje potreb po izobraževanju odraslih in načini sestavljanja izobraževalnih programov za odrasle. Programiranje izobraževanja odraslih.
  • Planiranje izobraževanja odraslih. Izbor virov znanja. Metode izobraževanja odraslih (predavanja, pogovora, diskusije, igranja vlog, supervizija, idr.). Oblike izobraževanja odraslih (organizacija in izvajanje seminarjev, tečajev, mentorstva, študijskih krožkov,…). Pogoji in izvajanje izobraževanja odraslih ter upoštevanje andragoških načel (prostovoljnost,… idr.). Vrednotenje izobraževanja odraslih. Vrste, načini in rezultati vrednotenja izobraževanja odraslih.
  • Profesionalni razvoj učitelja in drugih odraslih. Oblikovanje osebnega vseživljenjskega izobraževanja in metoda izobraževalne biografije. Pomen izkustvenega učenja učiteljev in drugih odraslih.
  • Spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja in učenja odraslih v šoli in drugih izobraževalnih institucijah in učinkovita komunikacija (verbalna, neverbalna) med sodelavci, starši in drugimi odraslimi posamezniki in institucijami.

Obveznosti študenta:

Izpit. 

Temeljni študijski viri:

Področje pedagogike:

  • Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.
  • Kroflič, R. (2002). Šola, izkustveni prostor socialnega učenja in/ali moralne vzgoje? Sodobna pedagogika, št. 5.
  • Šelih, A.(ur.) (1996). Otrokove pravice, šolska pravila in nasilje v šoli. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
  • Vzgoja v javni šoli (2000). (Temat. sklop Sodobne pedagogike), št. 1.

Priporočena literatura:

  • Govekar-Okoliš, M. (2001). Disciplina in vzgojni režim v gimnazijah na Slovenskem v letih 1849-1914, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana.
  • Kalin, J. (2003). Pouk, ki spodbuja sodelovalno klimo in nenasilje. Sodobna pedagogika, let. 53, št. 4, str. 42-57.
  • Kroflič, R.(2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne šole/vrtca. Sodobna pedagogika, št. 4.

Področje andragogike:

  • Jelenc, S. (1998). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Krajnc, A. (1976). Metode izobraževanja odraslih. Ljubljana: Delavska enotnost.
  • Mijoč, N., Findeisen, D. in Krajnc A. (1993). Študijski krožki. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Obča andragogika. Izbrana poglavja tujih avtorjev. Skripta.

Priporočena literatura:

  • Govekar-Okoliš, M. (2000). Izobraževalna biografija:pomen in oblikovanje osebne izobraževalne biografije. Ljubljana: Andragoška spoznanja, št. 4, str. 27-44.
  • Mijoč, N. (1999). Znanje pridobljeno z izkustvenim učenjem. Ljubljana: Andragoška spoznanja, št. 1, str. 44-51.
  • Brajša, P. (1993). Pedagoška komunikologija. Ljubljana: Glotta nova.