HORTIKULTURA

Študij izvaja Oddelek za agronomijo (povezava na oddelčno spletno stran)

1. Kratka predstavitev (pomembnosti) discipline

Zaradi sprememb v načinu prehranjevanja, ki veča porabo sadja in zelenjave, ter obenem vse večjemu zavedanju pomena kakovosti bivalnega okolja postaja hortikultura v zadnjih desetletjih vse pomembnejša disciplina.
V slovenskem prostoru predstavlja hortikultura zaradi naravnih in drugih omejitev najperspektivnejšo kmetijsko dejavnost, ki je tako tudi izjemnega pomena za razvoj slovenskega podeželja.

2. Temeljni cilji študijskega programa

Temeljni cilj programa je s povezovanjem različnih znanj s področja naravoslovja in tehnologije slušatelje usposobiti za pridelavo hortikulturnih rastlin ob hkratnem upoštevanju sonaravnega razvoja kmetijskega prostora. Pridobljeno znanje omogoča interdisciplinarno razumevanje pridelave in uporabe kakovostnih hortikulturnih rastlin tako za potrebe varne hrane kot tudi ohranjanja kulturne krajine oziroma človekovega bivalnega okolja.
Magistri obvladajo posebnosti hortikulturnih rastlin v rasti in razvoju, njihovo sestavo in uporabno vrednost ter načine pridelave, ki omogočajo okoljevarstven pristop in odgovorno izkoriščanje obnovljivih virov.

3. Način izvajanja študija

Redni in izredni.
V študijskem letu 2013/14 se bo študijski program izvajal v obliki rednega študija.
V študijskem letu 2013/14 bo razpisanih 50 mest.  
Študij se izvaja, če je vpisanih najmanj 15 kandidatov.

4. Trajanje študija

Magistrski študijski program druge stopnje Hortikultura traja dve leti in obsega 120 kreditnih točk. Program nima smeri.

5. Pridobljen strokovni naslov

Študent po zaključku študija pridobi strokovni naslov magistrica inženirka hortikulture/magister inženir hortikulture (mag. inž. hort.), pisano za imenom.

6. Možnosti zaposlitve diplomantov

Magistri hortikulture se bodo lahko zaposlili na področju raziskovanja in razvoja, na področju trženja in storitvenih dejavnosti (trg z svežim sadjem in zelenjavo, organizacije pridelovalcev, blagovna borza, gospodarsko interesna združenja, zavarovalnice itd.), v javnem sektorju (EU-administracija, ministrstva, agencije, skladi, zbornice, kontrolne in certifikacijske organizacije, organizacije za varstvo potrošnikov, itd.), v sadjarsko-vinogradniško-vrtnarski proizvodnji (vodja pridelave, tehnolog), pridobljena znanja pa jih bodo usposobila tudi za samozaposlitev (samostojni podjetnik, svetovalec, neodvisni cenilec).

• vpisni pogoji
    
• predmetnik
    
• pogoji za napredovanje
    
• prehodi