V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in Statutom Univerze v Ljubljani je Senat Biotehniške fakultete na 30. seji dne 25. 5. 1998 sprejel ter na 38. seji dne 29. 3. 1999, 4. seji dne 2.7. 2001, 12. seji dne 27. 5. 2002, 2. seji dne 26. 5. 2003, 13. seji, dne 30. 9. 2004, 19. seji dne 4. 4. 2005 , 16. seji dne 27. 11. 2006 in 2. seji dne 2. 10. 2007 dopolnil  

P R A V I L A

o postopkih za pridobitev naslovov doktor
in magister znanosti na Biotehniški fakulteti  

1. člen

Ta pravilnik določa postopke za prijavo in potrditev teme ter za oceno in zagovor doktorske disertacije, magistrskega in specialističnega dela.

Prijava doktorske disertacije

2. člen

Kandidat, ki želi na Biotehniški fakulteti pridobiti doktorat znanosti, mora vložiti v referatu za podiplomski študij Biotehniške fakultete (naslov: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana) prijavo doktorske disertacije. Pooblaščeni delavec referata ugotovi ali je prijava popolna in potrdi njen prejem. Če je prijava nepopolna, pozove kandidata, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.

Prijava doktorske disertacije (predložena v 2 izvodih) mora obsegati:

Prošnjo, v kateri kandidat:

• zaprosi za sprejem v doktorski študij
• navede naslov predlagane doktorske disertacije
• predlaga področje, na katerem bi želel izdelati doktorsko disertacijo
• lahko predlaga mentorja
• navede, če prosi za neposreden prehod v doktorski staž brez izdelave magistrskega dela;

V prošnji naj kandidat navede točne osebne podatke (naslov, datum rojstva) in pridobljeni dodiplomski in/ali podiplomski znanstveni naziv;

Življenepis (vzorec za pisanje je na spletnih straneh BF), napisan po točkah, ki naj obsegajo: 

• osebne podatke (datum in kraj rojstva, domači in službeni naslov, telefonske številke, GSM, elektronski naslov)
• dosedanje zaposlitve  
• kandidatov razvoj na znanstvenem področju (šolanje, pri čemer naj kandidat napiše tudi naslov diplomske/magistrske naloge, datum zagovora, znanstveno področje in mentorja; ostala strokovna izobraževanja, članstva ipd. doma/v tujini …);

Bibliografijo, t.j. seznam kandidatovih objavljenih znanstvenih in drugih strokovnih del oziroma stvaritev;

Dispozicijo predloga doktorske disertacije, ki je opredeljena v 3. členu teh pravil;

Kopijo originala diplome o uspešno končanem univerzitetnem študiju; 

Kopijo originala magistrske diplome ali listine o nostrifikaciji diplome;

Izjavo, kdo bo plačnik stroškov doktorskega postopka;

Dokazilo o opravljenih izpitih na magistrskem študiju, če gre za neposreden prehod iz magistrskega na doktorski študij (99. člen statuta UL); 

Podan mora biti predlog mentorja pri kandidatu, ki prosi za neposreden prehod;

Osebno fotografijo (1x);

Če bo disertacija napisana v enem od svetovnih jezikov, mora kandidat to navesti v prijavi.

3. člen

Dispozicija predloga doktorske disertacije mora obsegati:

1. naslov disertacije;
2. znanstveno področje na katerega se nanaša predlagana tema doktorske disertacije;
3. opredelitev raziskovalnega problema;
4. prikaz dosedanjih raziskovanj opredeljenega raziskovalnega problema;
5. raziskovalne hipoteze;
6. metode raziskovanja;
7. pričakovane rezultate in prispevek disertacije k razvoju znanosti;
8. glavne vire.

Dispozicija predloga naj ne obsega več kot 7 strani (oštevilčenih). 

Postopek potrditve teme doktorske disertacije

4. člen

Senat ustreznega oddelka, kolegij študija, ali koordinator znanstvenega področja, preko referata za podiplomski študij fakultete, predlaga senatu fakultete, da imenuje komisijo, ki ugotovi ali kandidat izpolnjuje pogoje za pridobitev doktorata znanosti in oceni ustreznost predlagane teme doktorske disertacije. Najmanj en član komisije mora biti z druge članice Univerze v Ljubljani ali druge univerze.

O imenovanju komisije se pisno obvesti kandidata.

5. člen

Komisijo iz prejšnjega člena sestavljajo trije člani iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, praviloma s področja, na katerem želi kandidat pridobiti doktorat znanosti. Prvoimenovani je predsednik, ki koordinira delo članov komisije in pripravi skupno poročilo. Komisija mora biti štiričlanska, kadar se predvideva poleg mentorja tudi somentor.

6. člen

Komisija iz 4. člena je dolžna podati poročilo v dveh mesecih od dneva prejema odločbe o imenovanju v referat za podiplomski študij BF. Če komisija ne poda ocene v določenem roku, je senat oddelka, kolegij študija oz. koordinator znanstvenega področja dolžan predlagati dekanu BF razrešitev predsednika komisije in imenovanje novega.

Član komisije lahko poda svoje mnenje tudi ločeno.

Pisno poročilo komisije mora biti sestavljeno iz naslednjih delov:

• ugotovitve, ali kandidat izpolnjuje pogoje za pridobitev doktorata znanosti;
• ocene ustreznosti teme in naslova doktorske disertacije;
• sklepa, v katerem je na kratko povzeto, ali je dispozicija predloga ocenjena pozitivno in zakaj taka ocena, naslov doktorske disertacije, področje disertacije in predlog za mentorja oz. somentorja.

7. člen

Pri oceni ustreznosti teme in naslova iz 2. alinee 6. člena komisija presodi ali:

• je ustrezno opredeljen predmet raziskovanja,
• dosedanja raziskovanja omogočajo, da bo imel kandidat dovolj možnosti za samostojen in izviren prispevek na ustreznem znanstvenem področju,
• so hipoteze postavljene ustrezno,
• so predvidene metode raziskovanja ustrezne,
• predlagani naslov in področje disertacije ustrezata predvideni vsebini. 

8. člen

Mentor oziroma somentor pri izdelavi doktorske disertacije je lahko oseba, ki ima naziv visokošolskega učitelja (redni ali izredni profesor, docent) oziroma znanstvenega delavca, s področja teme doktorske disertacije.

Somentor se lahko imenuje, kadar kandidat potrebuje posebno metodološko pomoč ali pomoč pri specialnih znanjih ali kadar se eksperimentalni del disertacije izvaja v drugi visokošolski ali raziskovalni organizaciji.  

Tuj profesor je lahko mentor doktorandu le v primeru, če je gostujoči profesor na Univerzi v Ljubljani, in če za to področje na univerzi ni habilitiranega učitelja.

Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka, je tuj profesor lahko somentor.

9. člen

Poročilo komisije za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev doktorata znanosti in oceno o ustreznosti teme doktorske disertacije obravnava senat ustreznega oddelka, kolegij študija ali koordinator znanstvenega področja na prvi redni seji.

V primeru, da senat oddelka, kolegij podiplomskega študija ali koordinator znanstvenega področja sprejme pozitivno oceno o izpolnjevanju pogojev za pridobitev doktorata znanosti in ustreznosti teme doktorske disertacije, posreduje popolno dokumentacijo o prijavi doktorske disertacije in ustrezen sklep referatu za podiplomski študij fakultete ter predlaga senatu fakultete (po predhodni obravnavi na komisiji za podiplomski študij senata fakultete) potrditev ocene o ustreznosti teme, naslova, mentorja oz. somentorja in področja disertacije.

Senat fakultete celotno dokumentacijo, ki obsega kandidatovo prijavo doktorske disertacije, poročilo komisije in sklep senata fakultete posreduje senatu Univerze v Ljubljani.

O soglasju senata Univerze k temi disertacije obvesti dekan fakultete kandidata in mentorja.

10. člen

Komisija za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev doktorata znanosti in oceno ustreznosti teme doktorske disertacije lahko sprejme negativno oceno, če se je tako opredelila najmanj polovica članov komisije.

V primeru, da se senat oddelka, kolegij študija oz. koordinator znanstvenega področja strinja z negativnim poročilom komisije za oceno o izpolnjevanju pogojev ter ustreznosti teme doktorske disertacije, oz. se ne strinja s pozitivnim mnenjem komisije, predlaga senatu fakultete (po predhodni obravnavi predloga na komisiji za podiplomski študij senata fakultete) v sprejem negativno oceno o dispoziciji predloga, ali da senat fakultete kandidatu določi rok, v katerem mora predlagano temo spremeniti, dopolniti ali kako drugače upoštevati pripombe komisije.

Če se kandidat ne strinja s sklepom iz prejšnjega odstavka, lahko o sklepu in s svojim stališčem v zvezi z njim, obvesti senat UL.  

Izdelava doktorske disertacije

11. člen

Mentor in somentor sta dolžna dajati doktorandu navodila in pomoč pri določanju vsebine, načina in standardov dela na temi, planiranju dela, opozarjati na že znana dejstva.

Mentor in somentor morata spremljati delo kandidata oz. morata biti dostopna kandidatu za konzultacije po medsebojnem dogovoru, sodelovati morata na seminarjih ali drugih oblikah izmenjave informacij, mnenj, ki se nanašajo na doktorsko temo itd.

Mentor in somentor lahko zahtevata od kandidata občasna ustna ali pisna poročila o poteku in rezultatih dela v okviru teme.

Mentor in somentor sta dolžna opozarjati kandidata na morebitne pomanjkljivosti ali neustrezne standarde pri njegovem delu.

Mentor je dolžan poročati o kandidatovem poteku dela ustreznim organom (dekan BF in financer) letno ali na njihovo zahtevo.

Mentor in somentor sta dolžna pregledati, popraviti oz. svetovati odpravo pomanjkljivosti v osnutku doktorskega dela.

Kandidat se mora konzultirati z mentorjem (somentorjem) o vsebini, načinu in standardih dela na temi.

Kandidat je dolžan poročati o poteku svojega dela mentorju (somentorju) ali ustreznim organom (financer) letno ali na njihovo zahtevo.

O morebitni objavi delnih rezultatov iz doktorske teme ali njihovi predstavitvi na znanstvenih, strokovnih sestankih se mora kandidat posvetovati z mentorjem in somentorjem.

Pri objavljenih delih iz teme doktorske disertacije so kandidat, mentor in somentor soavtorji, pri čemer je kandidat praviloma naveden kot prvi avtor po vrsti, somentor predzadnji in mentor zadnji po vrsti.

Materialne pravice, ki lahko izvirajo iz dela na doktorski temi, si delijo mentor, somentor in kandidat dogovorno.

12. člen

Kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora najpozneje v štirih letih od dneva, ko je bila tema disertacije potrjena na senatu Univerze v Ljubljani, predložiti v referat za podiplomski študij fakultete končno verzijo disertacije (speto s "spiralo" in brez trdih platnic) v 5 izvodih oz. v 6 izvodih, če je predvidena štiričlanska komisija, s priloženo pisno izjavo, da je njen avtor.

Če je kandidat na neposrednem prehodu na doktorski študij, mora ob predložitvi končne verzije disertacije predložiti dokazilo, da ima iz področja teme disertacije objavljen članek ali da je članek sprejet v objavo v znanstveni reviji, ki je indeksirana z SCI ali SSCI oziroma da ima vsaj dva članka objavljena (sprejeta v objavo) v tujem jeziku v publikaciji, ki jo stroka označuje kot mednarodno priznano. En članek lahko uporabi samo en kandidat ob soglasju soavtorjev.

Oblikovno mora doktorska disertacija ustrezati dokumentacijskim standardom, ki jih določa in preverja INDOK služba ustreznega oddelka. Ob predložitvi dela je potrebno priložiti pisno potrdilo o dokumentacijski ustreznosti dela, ki ga izda pooblaščeni delavec INDOK službe.

Referat za podiplomski študij fakultete predložene izvode na prvi strani žigosa in opremi z datumom predložitve.

13. člen

Kandidat lahko izjemoma prosi za podaljšanje roka za izdelavo disertacije, vendar največ do enega leta. O prošnji, v kateri mora kandidat navesti razloge za podaljšanje, da mnenje mentor ter ustrezni senat oddelka, kolegij študija oz. koordinator znanstvenega področja na prvi redni seji. Razlogi za podaljšanje roka za izdelavo disertacije so lahko daljša bolezen, materinstvo, služenje vojaškega roka. Mnenje o podaljšanju roka ali njegovi zavrnitvi se posreduje senatu fakultete, ki po predhodni obravnavi na svoji komisiji za podiplomski študij, odloči o prošnji na prvi redni seji.

Če kandidat pred iztekom 4-letnega roka ne zaprosi za podaljšanje doktorskega staža, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme in da je tema prosta.

Izjemoma lahko kandidat in imenovani mentor (oz. somentor) prosita, če sta dosegla medsebojno soglasje, za zamenjavo mentorja. V tem primeru je zamenjava mogoča v prvih dveh letih po imenovanju prvega mentorja.

Zamenjava mentorja je mogoča tudi zaradi odhoda mentorja na drugo delovno mesto ipd. Postopek imenovanja drugega mentorja sproži kandidat ali senat oddelka, kolegij študija oz. koordinator znanstvenega področja.

Postopek imenovanja drugega mentorja je enak postopku za imenovanje prvega.

14. člen

Doktorska disertacija je napisana v slovenskem jeziku. Izjemoma lahko senat fakultete odobri izdelavo disertacije v enem od svetovnih jezikov (praviloma v angleškem jeziku) v primeru, če je kandidat tujec oziroma, če sta kandidatov mentor ali somentor tuja profesorja. V tem primeru je potrebno uvod, sklep in obsežen povzetek pripraviti v slovenskem jeziku.

Doktorska disertacije je lahko sestavljena iz kandidatovih del s področja teme disertacije, ki so bila sprejeta v objavo (z dokazilom – urednikovim pismom, da je prispevek sprejet v objavo) ali so že bila objavljena.

Vključena znanstvena dela morajo biti sprejeta v objavo ali objavljena v revijah, ki jih indeksira SCI, SSCI ali AHCI kot izvirni znanstveni članki in sicer vsaj dva v revijah, ki so uvrščene v prve tri kvartile področja. Doktorsko disertacijo morajo sestavljati najmanj trije znanstveni članki. Če je zaradi celovitosti dela primerno in potrebno, lahko kandidat za vsebinsko povezavo med objavljenimi članki doda še neobjavljene ali v objavo poslane članke.

Pri vsaj dveh delih mora biti kandidat naveden kot prvi avtor, če so dela v soavtorstvu.

Za sprejeta, a še neobjavljena znanstvena dela mora kandidat pisno izjaviti, da je verzija v doktoratu identična s sprejeto verzijo.

Za že objavljene članke je treba založnika zaprositi za pravico uporabe v tisk sprejetega rokopisa za pripravo doktorske disertacije.

Oblika naj v največji možni meri sledi ustaljeni obliki, to je zahtevam za izdelavo doktorske disertacije na Biotehniški fakulteti.

Doktorsko delo naj vsebuje:

• ključno dokumentacijo
• kazalo
• kazalo vsebine
• kazalo slik
• kazalo preglednic
• kratice in okrajšave
• skupen uvod v slovenskem ali angleškem jeziku
• posamezen članek kot podpoglavje
• skupno razpravo in sklepe v slovenskem ali angleškem jeziku
• povzetek v slovenskem in angleškem jeziku
• zahvalo
• literaturo

Ocena doktorske disertacije

15. člen

Senat oddelka, kolegij podiplomskega študija oz. koordinator znanstvenega področja, takoj po predložitvi izdelane doktorske disertacije, pošlje senatu fakultete predlog za imenovanje treh poročevalcev za oceno disertacije. Poročevalci za oceno disertacije so lahko obenem imenovani za člane komisije za zagovor doktorskega dela.

Najmanj en poročevalec mora biti z druge članice Univerze v Ljubljani ali z druge univerze.

Če sta poročevalca mentor in somentor doktorandu, mora biti imenovan še četrti poročevalec.

Poročevalci se imenujejo izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki imajo doktorat znanosti, praviloma z znanstvenega področja oz. znanstvene discipline, s katerega želi kandidat pridobiti doktorat znanosti.

16. člen

Poročevalec za oceno disertacije je dolžan v treh mesecih od svojega imenovanja in po prejetju nevezanega izvoda disertacije pregledati disertacijo in podati svojo in predlog, naslovljen na senat fakultete.

Če poročevalec za oceno ne poda ocene v določenem roku, je senat oddelka, kolegij študija oz. koordinator znanstvenega področja dolžan predlagati dekanu BF njegovo razrešitev in imenovanje novega poročevalca.

Referat za podiplomski študij fakultete zbrana ločena poročila o oceni disertacije posreduje v obravnavo senatu ustreznega oddelka, kolegija študija oz. koordinatorju znanstvenega področja.

Senat oddelka, kolegij študija oz. koordinator znanstvenega področja ugotovi ali so predlogi poročevalcev za oceno predložene doktorske disertacije pozitivni ali negativni. Predlog je negativen, če je večina poročevalcev podala negativno mnenje. Če je število poročevalcev, ki so dali pozitivna in poročevalcev, ki so dali negativna mnenja enako, komisija za podiplomski študij, senat oddelka, kolegij študija oz. koordinator znanstvenega področja predlaga senatu fakultete v imenovanje dodatnega poročevalca za oceno doktorske disertacije. V tem primeru se šteje, da je predlog negativen, če je tudi dodatni poročevalec podal negativno mnenje.

Po pridobitvi dodatnega poročila o oceni doktorske disertacije komisija za podiplomski študij, senat oddelka, kolegij študija oz. koordinator znanstvenega področja ponovno obravnava vsa poročila.

17. člen

Ocena doktorske disertacije mora imeti naslednje sestavine:

1. Naslov predlagane doktorske disertacije;
2. Ime in priimek kandidata;
3. Datum imenovanja poročevalcev;
4. Datum prejetja predloženega dela; 
5. Če je kandidat na neposrednem prehodu na doktorski študij: navedba in ugotovitev primernosti članka, ki ga je kandidat objavil kot avtor ali soavtor v reviji indeksiran z SCI ali SSCI ali primernosti dveh člankov v tujem jeziku v publikaciji, ki jo stroka označuje za mednarodno priznano. Če je bil članek šele sprejet v objavo, je potrebno to izrecno navesti v poročilu.
6. Analizo in oceno predloženega dela, ki vsebuje naslednje točke:
   - kratko vsebino dela,
   - kratko analizo in oceno uporabljenih metod (ustreznost metod, izvirnost, ponovljivost),
   - oceno potrditve oziroma zavrnitve postavljenih hipotez,
   - oceno izvirnosti zaključkov in vrednosti novih dognanj,
   - morebitne posebnosti disertacije,
   - analizo in oceno oblikovnih značilnosti disertacije (slog, jezik, tehnična oprema in podobno),
   - navedbe o morebitnih predhodnih objavah delnih rezultatov disertacije.
7. Sklep poročevalca (delo se zavrne, dopolni, se sprejme in se postopek nadaljuje), datum izdelave poročila in podpis poročevalca.

Če predsednik senata oddelka, kolegija študija oz. koordinator znanstvenega področja ugotovi, da sklep poročevalca ni nedvoumen, ga pisno pozove, da poročilo takoj ustrezno dopolni.

18. člen

Na podlagi poročil poročevalcev za oceno ter vpogleda v predloženo doktorsko disertacijo senat oddelka kolegij študija oz. koordinator znanstvenega področja predlaga senatu fakultete, da se doktorsko disertacijo sprejme, zavrne ali pa jo vrne kandidatu, da jo spremeni ali dopolni, in predlaga primeren rok.

Senat fakultete po predhodni obravnavi predloga na komisiji za podiplomski študij senata, doktorsko disertacijo sprejme, zavrne, ali pa jo vrne kandidatu, da jo spremeni ali dopolni, in mu določi primeren rok.

Poročevalci za oceno disertacije dopolnjeno ali popravljeno disertacijo ponovno pregledajo in pripravijo o njej nova poročila po postopku, kot je določen v 16. členu.

Če kandidat v določenem roku disertacije ne popravi, se disertacija zavrne.

Zavrnjene doktorske disertacije kandidat ne more ponovno predložiti in se šteje, da je tema doktorske disertacije prosta.

Javni zagovor doktorske disertacije

19. člen

Če je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in sprejeta, predlaga senat oddelka, kolegij študija oz. koordinator znanstvenega področja senatu fakultete v imenovanje komisijo za zagovor, v kolikor že ni bila imenovana predhodno po prvem odstavku 15. člena.

Komisija za zagovor je praviloma tričlanska. Prvoimenovani je predsednik komisije. Mentor oz. somentor ne more biti predsednik komisije. Če sta člana komisije mentor in somentor, mora biti komisija štiričlanska.

Kandidat je pred zagovorom dolžan predložiti sedem oziroma osem izvodov vezane doktorske disertacije v referat za podiplomski študij BF in poravnati v celoti vse predpisane prispevke za doktorski študij.

Dan zagovora disertacije določi dekan fakultete na predlog komisije za zagovor disertacije in v sporazumu s kandidatom.

Od sprejema disertacije na senatu BF do njenega zagovora praviloma ne sme miniti več kot en mesec.

20. člen

Zagovor doktorske disertacije je javen, kar se zagotovi z javnim razpisom zagovora najmanj 8 dni pred zagovorom.

O zagovoru se vodi zapisnik, po vzorcu, ki ga pripravi referat za podiplomski študij fakultete in ga dostavi predsedniku komisije za zagovor. Zagovor vodi predsednik komisije za zagovor.

Predsednik komisije predstavi kandidata (kratki biografski in bibliografski podatki), naslov in področje disertacije in dotedanji potek doktorskega postopka. Pri tem stojita kandidat in predsednik komisije. Nato predsednik pozove kandidata k predstavitvi disertacije.

Kandidat predstavi svojo doktorsko disertacijo v času od 30 do 45 minut.

Po kandidatovi predstavitvi doktorske disertacije člani komisije postavijo pisna vprašanja. Predsednik komisije pozove tudi ostale prisotne, da kandidatu lahko postavijo vprašanja. Vprašanja naj bi bila zastavljena tako, da lahko kandidat nanje odgovori v času do 45 minut.

Kandidat ima pravico do 20 minutnega odmora za pripravo zagovora.

Po morebitnem odmoru kandidat odgovarja na vprašanja in zagovarja svojo tezo (največ 45 minut).

Po zagovoru predsednik komisije pozove člane komisije za zagovor disertacije na posvet, ki lahko traja do 30 minut. Posamezni člani komisije se opredelijo o uspešnosti ali neuspešnosti zagovora. Komisija z večino glasov sprejme sklep o tem, ali je kandidat uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. V primeru neodločenega izida glasovanja je odločilen glas predsednika. Predsednik komisije izpolni zapisnik o zagovoru, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Zapisniku se priloži pisna vprašanja posameznih članov komisije.

Predsednik komisije neposredno po zasedanju prebere sklep komisije kandidatu in prisotnim pri zagovoru. Pri tem vsi prisotni stojijo.

Če komisija za zagovor disertacije sklene, da zagovor ni bil uspešen, mora podati senatu fakultete pisno poročilo o razlogih za neuspešni zagovor . Člani komisije lahko podajo ločena poročila. Senat fakultete na prvi redni seji, na katero vabi predsednika komisije za zagovor in kandidata, obravnava skupno poročilo komisije za zagovor ali ločena poročila članov. Senat fakultete oceni in sklene ali so podani tehtni razlogi za razveljavitev sklepa o sprejemu doktorskega dela ali je sklep komisije za zagovor neumesten ali se zagovor ponovi v roku dveh mesecev. Postopek za ponovni zagovor doktorske disertacije je enak kot za prvi.

O negativnem sklepu senata fakultete in s svojim stališčem v zvezi z njim lahko kandidat obvesti senat UL. Promocija

21. člen

Referat za podiplomski študij BF pošlje takoj po zagovoru disertacije celotno dokumentacijo Univerzi v Ljubljani. Za promocijo, ki jo opravi rektor UL, pripravi vabila, doktorsko diplomo in predstavitev doktoranda.

Mentor pripravi za promocijo poročilo o doktorski disertaciji v obsegu največ 30 tipkanih vrstic (Times New Roman 12). Magistrsko delo

22. člen

Magistrsko delo mora biti samostojen rezultat raziskovalnega dela kandidata, ki dokazuje, da avtor obvladuje ožje področje in metode znanstveno-raziskovalnega dela na področju, s katerega je tema magistrskega dela. Je praviloma manj obsežno od doktorske disertacije, vsebuje manj novih dejstev in vsebuje tudi relativno obsežnejši uvodni del.

Magistrsko delo je lahko tudi rezultat dela več kandidatov oziroma raziskovalne skupine, pri čemer pa mora biti iz njega razviden prispevek posameznega kandidata.

23. člen

Kandidat prijavi temo magistrskega dela praviloma pred vpisom v 2. letnik magistrskega študija.

V postopkih prijave magistrskega dela, potrditve ustreznosti teme in naslova, se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo doktorski postopek.

24. člen

Mentor oz. somentor magistrandu je lahko oseba, ki ima naziv visokošolskega učitelja (redni ali izredni profesor, docent) oziroma znanstvenega delavca, ki mu ga je podelila Univerza v Ljubljani.

25. člen

Magistrsko delo mora biti predloženo referatu za podiplomski študij fakultete v roku dveh let po odobritvi teme. Kandidat predloži dokončno, vendar nevezano delo v 5 izvodih oz. 6 izvodih, če je predvidena štiričlanska komisija za oceno, potrdilo INDOK službe tako, kot je določeno za doktorska dela v 12. členu teh pravil.

26. člen

Za imenovanja komisij za oceno in zagovor dela magistrskega dela, oceno ter javni zagovor se smiselno uporabljajo določbe teh pravil, ki se nanašajo na doktorski postopek.

27.člen

Pri magistrskih postopkih se upoštevajo naslednje posebnosti:

• Poročevalce za oceno primernosti teme in naslova magistrskega dela imenuje senat oddelka, kolegij študija oz. koordinator znanstvenega področja.
• V komisiji za oceno primernosti teme in naslova magistrskega dela ter v komisiji za oceno in zagovor mora biti najmanj en član iz drugega oddelka Biotehniške fakultete oziroma druge članice Univerze v Ljubljani ali druge univerze.
• Senat Biotehniške fakultete hkrati s potrditvijo teme magistrskega dela imenuje na predlog oddelka oziroma študija komisijo za oceno in zagovor.
• Senat oddelka oz. kolegij študija sprejme oceno magistrskega dela. Na podlagi tega sklepa dekan razpiše javni zagovor magistrskega oziroma specialističnega dela.

Diplome magistrskega študija izroči dekan fakultete na posebni slovesnosti. Mentorji na tej slovesnosti predstavijo svoje diplomante. Predstavitev diplomanta obsega največ 30 tipkanih vrstic.

Končne določbe

28. člen

Ta pravila začno veljati, ko jih sprejme senat fakultete.

29. člen

Določbe 12. in 17. člena o neposrednem prehodu na doktorski študij se začno uporabljati za študente, ki so se vpisali v 1. letnik v študijskem letu 2003/04 ali kasneje.

30. člen

Nedokončani postopki za pridobitev naslova specialist se končajo po predpisih, ki so veljali do spremembe teh pravil dne 4. 4. 2005.