Spoznavanje poljščin: opis poljščin, razvrstitev v botanične družine in agronomske skupine, slovenska in latinska poimenovanja, fotografije, povezave na spletne strani, kjer najdemo fotografije in skice

Asist. dr. Barbara Čeh Brežnik

PRAVA ŽITA

Slov. ime Latinsko ime Družina Opis Literatura, kjer najdete opis, fotografije, skice poljščine
Pšenica Triticum aestivum L. var. aestivum trave - Poaceae - Šopaste korenine
- Socvetje klas; 20-30 klaskov
- V klasku 3-7 cvetov, običajno 2-4 fertilni; S
- Golice, resnice, čopke
- Plumula pokuka na dan na isti strani zrna kot radikula
Tajnšek, T. 1980. Strnine in koruza v Sloveniji. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 167 s.
http://www.hort.purdue.edu
http://www.missouriplants.com/Grasses/Triticum_aestivum_inflorescence.jpg
http://www.stockpix.com/stock/humanendeavors/agriculture/grains/1970.jpg
http://caliban.mpiz-koeln.mpg.de/~stueber/thome/band1/tafel_052_small.jpg
http://www.ibiblio.org/herbmed/pictures/p14/images/triticum-aestivum.jpg
http://www.drenthe-net.nl/schaapskudde/2002/f022705n.jpg
Trda pšenica Triticum turgidum var. durum trave - Poaceae
Pira Triticum aestivum L. var. spelta trave - Poaceae •Šopaste korenine
Bil močnejša, prožnejša, daljša, listi ožji, daljši, bolj gladki od nav. pšenice; lesk
•120-170 cm visoka R
•Če ima prostor več poganjkov kot navadna
Slama bolj zlato rumena z rdečkastimi odtenki na bilih
•Dolg, tanek, redek klas, S
•V klaskih 3-6 cvetov, redko več kot 2 zrni na klasek; manj zrn na klas kot pri nav. pšenici a debelejša
Klasno vreteno lomljivo (pri mlačvi se prelomi na posamezne klaske), zrna ostanejo plevnata
•Večina sort je brez res; zreli klasi se povesijo
Kocjan Ačko, D. 1999. Pozabljene poljščine. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 187 s.
http://www.liberherbarum.com/Pn1394Th.htm
http://www.biologie.uni-hamburg.de/b-online/fo12/Triticum_spelta_e1_1.jpg
http://www.biologie.uni-hamburg.de/b-online/fo12/Triticum_spelta_ex_2.jpg
http://www.ibiblio.org/herbmed/pictures/p14/images/triticum-spelta-3.jpg
http://www.ibiblio.org/herbmed/pictures/p14/images/triticum-spelta-2.jpg
http://www.inmotionmagazine.com/spelt.jpg
http://www.hort.purdue.edu/newcrop/proceedings1996/figures/v3-164.jpg
 
Ječmen Hordeum vulgare L. trave - Poaceae -Šopaste korenine
-Socvetje klas; S
-3 klaski skupaj v eni izjedi klasnega vretena
-Vsak klasek en cvet
-Pri dvovrstnem je le srednji cvet fertilen (klas zato ploščat, zrnje bolj simetričnih oblik - za pivovarstvo, viski), pri štirivrstnem in šestvrstnem vsi cvetovi fertilni (zrnje zato bolj neizenačeno - za krmo) (uporabnost - možno tudi obratno!).
-Pri kalitvi plumula pokuka na dan drugi strani zrna kot radikula.
Tajnšek, T. 1980. Strnine in koruza v Sloveniji. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 167 s.
http://caliban.mpiz-koeln.mpg.de/~stueber/mavica/all/2500/02205.jpg
http://caliban.mpiz-koeln.mpg.de/~stueber/thome/band1/tafel_050.jpg
http://www.missouriplants.com/Grasses/Hordeum_vulgare_plant.jpg
http://www.missouriplants.com/Grasses/Hordeum_vulgare_thumb.jpg
http://www.cjb.unige.ch/BotSyst/APG2/Commelinid/100_POA_36.jpg
http://www.uni-hohenheim.de/~ipspwww/350b/image25.jpg

http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/barley-51.JPG
Oves Avena sativa L. trave - Poaceae - Socvetje lat; S
- 60-120 cm
- V klasku dva do tri cvetovi, prvo zrno večje kot drugo
- Cvetenje poteka od zg. proti sp. klaskom in od klaskov na obodu proti klaskom v notranjosti lata
- Pleve imajo rese ali ne
-Plumula pokuka na dan na drugi strani zrna kot je radikula
Tajnšek, T. 1980. Strnine in koruza v Sloveniji. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 167 s.
Kocjan Ačko, D. 1999. Pozabljene poljščine. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 187 s.
http://www.gudjons.com/Mittel/Avena-sat.jpg
http://caliban.mpiz-koeln.mpg.de/~stueber/thome/band1/tafel_068.jpg
http://www.puc.cl/sw_educ/cultivos/cereales/avena/F302.gif
http://www.ibiblio.org/herbmed/pictures/p02/images/avena-sativa.jpg

http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/oats-40.JPG
Secale cereale L. trave - Poaceae -Šopaste korenine
-R sivo modre barve
-Socvetje klas 10-15 cm; krovne pleve dolge rese
-R visoka 1-1,5 m
-Po dva cvetova v klasku; T - veter!
-Plumula pokuka na dan na isti strani zrna kot radikula
- Zrnje vsebuje lepek (gluten)
Tajnšek, T. 1980. Strnine in koruza v Sloveniji. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 167 s.
Kocjan Ačko, D. 1999. Pozabljene poljščine. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 187 s.
http://www.biologie.uni-hamburg.de/b-online/thome/band1/tafel_055_small.jpg
http://members.iinet.net.au/~weeds/western_weeds/plant_images_n-z/Secale_cereale.JPG
http://www.drenthe-net.nl/schaapskudde/2002/f022715n.jpg
http://wenarc.naro.affrc.go.jp/skk/labo/sakkai/breeding/w4.jpg
http://www.michls.de/img/0306145.jpg
http://www.dijon.inra.fr/malherbo/phototheque/photos/photos-s/images/secale_cereale-1.jpg
http://www.uni-hohenheim.de/~ipspwww/350b/image46.jpg
 
Tritikala Triticosecale Wittmack trave - Poaceae -Križanec med pšenico in ržjo
-V primerjavi s pšenico širše liste in daljši klas (3-10 klaskov več v klasu)
-Podobna pšenici: po velikosti pridelka, debelini bili in pekovskih lastnostih,
rži pa: po dolžini klasa, vsebnosti beljakovin v zrnju, zahtevah za tla, skromnejših zahtevah glede agrotehnike
-V klasku po dva do pet cvetov
-Krovna pleva večinoma reso

http://www.michls.de/img/0207044.jpg
http://www.landw.uni-halle.de/lfak/inst/iap/stockbuch/triticale.jpg

http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/triticale-42.JPG

PROSASTA ŽITA

Slov. ime Latinsko ime Družina

Opis

Literatura, kjer najdete opis poljščine in njene fotografije, skice
Koruza Zea mays L. trave - Poaceae -Šopast koreninski sistem; tudi nadzemne korenine
-Steblo polno (stržen); 0,5-4 m
-Suličasti listi, široki, dolgi
-Enodomna R; posebej moško (metlica - lat) in žensko (storž) socvetje; T – veter; C4
-Ob cvetenju ženskih cvetov se vratovi plodnic podaljšajo in pogledajo iz ovršnih listov storža - svila
-En do trije storži na rastlino
-Storž iz klasinca in zrn, ovit z ovršnimi listi
Glede na obliko storža, zrnja in kemično sestavo zrnja poznamo:
• zobanko (najbolj razširjena; za krmo)
• trdinko (za mlinsko-pekovske izdelke)
• poltrdinko (za mlinsko-pekovske izdelke)
• pokovko (kokice)
• sladkorko (konzerviranje)
• škrobnato (škrob)
• škrobnato sladkorko
• voščenko (pudingi, praški za zgoščevanje omak…)
• plevnato (zrnje v plevah; gospodarsko nepomembna)
Tajnšek, T. 1980. Strnine in koruza v Sloveniji. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 167 s.
Tajnšek, T. 1991. Koruza. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 180 s.
http://www.ars.usda.gov/is/graphics/photos/k7743-13.jpg
http://gemini.oscs.montana.edu/~mlavin/b434/graphic/Zea.jpg
http://www.monticello.org/images/reports/life/zea_mays_mandan.jpg
http://www2.ville.montreal.qc.ca/jardin/images/plantes/zea_mays_pl365_atlas_masclef_1891_rr.jpg
http://botit.botany.wisc.edu/courses/img/bot/401/Magnoliophyta/Liliopsida/Commelinidae/Poaceae/Zea /Zea  mays/Tassel  KS .jpg
http://www.ibiblio.org/herbmed/pictures/p14/images/zea-mays-2.jpg

http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/corn-13.JPG
http://en.wikipedia.org/wiki/Maize
http://en.wikipedia.org/wiki/Corn_oil
Proso Panicum miliaceum L. trave - Poaceae Veliko korenin in koreninic, velika črpalna moč
60-100 cm
Se zelo razrašča (2-5 poganjkov) -odvisno od gostote posevka
Mlada R podobna pravim žitom, le da ima širše in daljše liste, gosto poraščene z dlačicami
Cvetovi dvospolni v latastem socvetju (30 cm); povešen lat, se veji; na koncu vsake vejice po 2 enocvetna klaska; S, 20% T
Plod je plevnato zrno (plevenec)
Kocjan Ačko, D. 1999. Pozabljene poljščine. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 187 s.
http://zmash.narod.ru/infor/proso.files/proso.gif
http://caliban.mpiz-koeln.mpg.de/~stueber/mavica/all/3000/02674.jpg
http://caliban.mpiz-koeln.mpg.de/~stueber/mavica/all/3000/02675.jpg
http://www.iwoe.de/pflanzen/panicummiliaceum.jpg
Bar Setaria germanica L. trave - Poaceae Podobne višine kot proso, listi nekoliko ožji in brez dlačic.
Glavna razlika med prosom, barom in moharjem je v zgradbi socvetja:
• pri prosu je lat razprostrt na vse strani
• pri baru in moharju klaski na krajših vejicah-bolj zbito socvetje (paklas);
-bar: 20 cm dolg, 2-3 cm širok povešen paklas;
-mohar: pokončen paklas, manjši, svaljkast (R podobna muhviču)
http://www.hort.purdue.edu/newcrop/crops/foxtail_millet.html
http://www.renaudat-sarl.com/setaria_us.html
http://www.anniesannuals.com/signs/s/Setaria_italica_H.htm
http://www.csdl.tamu.edu/FLORA/tamuflora/poasetitaar1.gif
http://www.csdl.tamu.edu/FLORA/tamuflora/poasetitaar2.gif
http://www.csdl.tamu.edu/FLORA/cgi/gallery_query?q=Setaria%20italica

http://online-media.uni-marburg.de/biologie/nutzpflanzen/setaria_italica_aehrenrispe_min.jpg
http://www.agron.iastate.edu/~weeds/Pix/Im1-99/18.JPG
Mohar Setaria italica L. trave - Poaceae
Sirek Sorghum bicolor L. trave - Poaceae Šopaste korenine z veliko črpalno močjo
Listi in steblo podobni koruznim, voščena prevleka, C4 R
Steblo izpolnjeno s strženom, gladko, R 1-4 m
Na latu dvospolni, večinoma S cvetovi
Plod okrogla ali jajčasta zrna (dozorijo pri zelenem steblu)
Laže kot koruza prenaša sušo in višje T
http://www.victoryseeds.com/catalog/vegetable/corn/sorghum_seed.jpg
http://users.chello.be/sf16063/pauwels/SorgBico.jpg
http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/grainsorgh-4.JPG
Riž Oryza sativa L. trave - Poaceae •Šopast koreninski sistem, v določenih razvojnih fazah prilagojen na vodo (razraščanje, kolenčenje)
Bil visoka 80-180 cm, sp. votla, zg. izpolnjena s strženom
Listi vzporedno žilnati, spodnji ožji in daljši od zgornjih
Socvetje lat, S, klaski po en cvet
•Z resami ali brez
•Zrno plevnato
•Rastna doba 2-10 mesecev (odvisno od sorte); tudi tri žetve letno!
http://images.google.com/imgres?imgurl=http://www.biologie.uni-halle.de/bot/boga/images/oryza_sativa_2_1.jpg&imgrefurl=http://www.biologie.uni-halle.de/bot/boga/kult_ory.html&h=260&w=160&sz=12&tbnid=-_t1NGFgBS4J:&tbnh=105&tbnw=65&start=9&prev=/images%3Fq%3DOryza%2Bsativa%26hl%3Dsl%26lr%3D%26ie%3DUTF-8%26sa%3DG
http://www.ibiblio.org/herbmed/pictures/p10/images/oryza-sativa.jpg
http://users.chello.be/sf16063/pauwels/OryzSati.jpg
http://www.arcbc.org/arcbcweb/ASEAN_Precious_plants/grain/Oryzasativa/images/Oryza_spp.jpg
http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/rice-10.JPG
 
Ajda Fagopyrum esculentum
Moench
dresnovke- Polygonaceae Vretenaste korenine
R zelnata, 60-100 cm, steblo razvejano (dve veji ali več stranskih);
Listi nameščeni spiralasto, srčasti, sp. pecljati, zg. sedeči
Cvetovi v grozdastih socvetjih, beli do rdeči; T – čebele
Neenakomerno cveti (do slane)
Plod trirob orešek ostrih robov
Za: žgance, kašo, pecivo, kruh (ne sama!) (velika
prehranska kakovost! Biološki izkoristek beljakovin pri
presnovi več kot 90%= izdelki za varovanje zdravja),
medovita R
Kreft, I. 1995. Ajda. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 112 s.
http://www1.agric.gov.ab.ca/$department/deptdocs.nsf/all/agdex103
http://www.mpiz-koeln.mpg.de/pr/garten/schau/Fagopyrumesculentum/BFagopyrumesculentum1.jpg
http://www.ibiblio.org/herbmed/pictures/p06/images/fagopyrum-esculentum.jpg

http://images.google.com/images?hl=sl&lr=&ie=UTF-8&q=Fagopyrum+esculentum&btnG=Iskanje
http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/buckwheat-9.JPG
 

OLJNICE IN PREDIVNICE

Slov. ime Latinsko ime Družina

Opis

Literatura, kjer najdete opis poljščine in njene fotografije, skice
Sončnica Helianthus annuus L. nebinovke -Asteraceae •Vretenasta, razvejana korenina z veliko črpalno močjo
•R zelnata, steblo, obraslo z dlačicami, polno (gobast stržen), razvejano ali ne, ob zrelosti oleseni, premer 2-4 cm
Oljne visoke 1-2 m, več manjših koškov (15-25 cm); v semenih nad 50% olja
•Sorte nad 2 m, bujno olistane za zelinje (ko oblikuje glave) in silažo (ko polno cveti); kot strniščni posevek
•Dolgopecljati listi, srčaste listne ploskve, nameščeni premenjalno, dlakavi
Socvetje košek (mlada R ga obrača za soncem)
•Jezičasti rumeni venčni listi zunanjih cvetov privlačijo čebele, čmrlje, ose, ki oprašijo rjavkaste cevaste cvetove v notranjosti koška
Plod rožka, ki jo uporabljamo kot seme
http://www.hort.purdue.edu
http://www.pflanzen-bilder-kaufen.de
http://www.mpiz-koeln.mpg.de
Kocjan Ačko, D. 1999. Pozabljene poljščine. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 187 s.
Tajnšek, A. 1987. Ogrščica in sončnica. ČZD Kmečki glas, Ljubljana
http://www.mpiz-koeln.mpg.de/~pr/garten/schau/Helianthusannuusl/Sunflower.html
http://www.kirsoft.com.ru/da/images/lp0057.jpg
http://www.nybg.org/bsci/belize/Helianthus_annuus.jpg
http://home.hiroshima-u.ac.jp/shoyaku/photo/Thai/021202sunflower.jpg
http://linnaeus.nrm.se/flora/di/astera/helia/heliann1.jpg

http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/sunflower-23.JPG
http://en.wikipedia.org/wiki/Sunflower
Oljna ogrščica Brassica napus L. var. napus križnice -Brassicaceae •Vretenaste korenine, zg. del korenine nekoliko odebeljen, glavna in str. korenine močne
•Visoka 80-140 cm
•Na višini 40-80 cm se okroglo zelnato steblo razveji na 2-7 vej
Listi gladki, podobni kolerbinim
•Sp. listi z izrezanimi ploskvami pecljati, v zg. polovici kopjasti, brez pecljev in deloma objemajo steblo
Cvet T (čebele) z zlato rumenimi venčnimi listi
•Grozdasto socvetje, popki nad razcvetelimi cvetovi; cveti cel mesec (maj)
•Plod lusk (5-10 cm); dozoreli ležijo skoraj pravokotno na steblo, 20-30 semen v enem lusku
http://linnaeus.nrm.se
Tajnšek, A. 1987. Ogrščica in sončnica. ČZD Kmečki glas, Ljubljana
http://www.mpiz-koeln.mpg.de
Kocjan Ačko, D. 1999. Pozabljene poljščine. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 187 s.
http://www.saskschools.ca/~gregory/sask/canola.html
http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/canola-26.JPG
http://www.feargod.net/waphots/canola.jpg
http://www.sasktourism.com/fieldstone/new_pics/VIEW/VIEW - CANOLA -DSC01575-1.JPG
http://www.phototour.ca/photos/canola.jpg
http://www.siu.edu/~perspect/04_sp/images/canola.jpg
http://en.wikipedia.org/wiki/Rapeseed
http://en.wikipedia.org/wiki/Canola



 

Oljna repica Brassica rapa L. subsp. campestris križnice -Brassicaceae •Vretenaste tanke korenine, zg. del korenine NI odebeljen
•Visoka do 120 cm, tanjše steblo
Listi pokriti z dlačicami, svetlejši
•Sp. listi z izrezanimi ploskvami so pecljati, v zg. polovici so kopjasti, brez pecljev in POVSEM objemajo steblo
Cvet T s TEMNO rumenimi venčnimi listi, ki so nekoliko MANJŠI
•Grozdasto socvetje, popki pod razcvetelimi cvetovi
•Plod lusk; dozoreli ležijo bolj pokončno na steblo
•V semenih manj olja, ni jedilno
 
Buča Cucurbita pepo L. subsp. pepo var. pepo bučevke -Cucurbitaceae

•Globoka glavna korenina, plitve stranske
Steblo = vreža (bučevina); se vije po tleh, robato, ščetinasto, bodeče, votlo, na njem poganjajo adventivne korenine in vitice
•Oljne buče kratkovrežne (2-3 m), krmne dolgovrežne (do 10 m)
Listi veliki, votlopecljati, se dvigujejo od tal
Cvetovi enospolni, enodomna R; rumeni, venčni listi lijakasto ali zvonasto oblikovani; T - žuželke, cveti od junija do avgusta
•Iz ženskih cvetov se razvijejo buče (tipredalaste jagode); v njih so bučke (seme) in osemenje

http://www.botanical-online.com
http://www-ang.kfunigraz.ac.at
Kocjan Ačko, D. 1999. Pozabljene poljščine. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 187 s.
http://www.mpiz-koeln.mpg.de/~pr/garten/schau/Cucurbitamaxima/Pumpkin.html
http://images.google.com/imgres?imgurl=http://www-ang.kfunigraz.ac.at/~katzer/pictures/cucu_04.jpg&imgrefurl=http://www-ang.kfunigraz.ac.at/~katzer/engl/Cucu_pep.html&h=280&w=321&sz=19&tbnid=fo-WONmQWn8J:&tbnh=99&tbnw=113&start=6&prev=/images%3Fq%3DCucurbita%2Bpepo%2Bvar.%2Bpepo%26hl%3Dsl%26lr%3D%26ie%3DUTF-8%26sa%3DG
Bela gorjušica Sinapis alba L. subsp. alba križnice -Brassicaceae

Tanke vretenaste korenine
•Steblo razvejano, poraščeno z dlačicami
•Listi poraščeni z dlačicami, pecljati, parno pernati, valoviti robovi listnih ploskev; listi bele so travno zeleni, listi črne modrozeleni
•Črna in rjava visoki 100 cm, bela 40-60 cm; olje črne ni jedilno
•Cvetovi kot ogrščičini; bela ima večje in svetlorumene (5-7 mm), rjava in črna zlatorumene, manjše; grozdasta socvetja; T-čebele; cveti od aprila do avgusta; cvetovi se razcvetajo od sp. navzgor; plod lusk (2,5-4,5 cm)

http://linnaeus.nrm.se
Kocjan Ačko, D. 1999. Pozabljene poljščine. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 187 s.
http://www-ang.kfunigraz.ac.at
http://www.mpiz-koeln.mpg.de
http://www.mpiz-koeln.mpg.de/~pr/garten/schau/SinapisalblL/White_must.html
http://www.marz-kreations.com/WildPlants/CRUC/Pics/SNPAL/SNPAL-Flower1.jpg
http://www.ibiblio.org/herbmed/pictures/p13/pages/sinapis-alba.htm
http://pharm1.pharmazie.uni-greifswald.de/allgemei/koehler/koeh-265.jpg
http://www.bionet.nsc.ru/booklet/images/imagesApplied/GPSinapis_alba_Lbig.jpg
http://www.uni-saarland.de/fak8/becker/internetversion/Fotos/Sinapis alba1.jpg
http://www.landw.uni-halle.de/lfak/inst/iap/stockbuch/gelbsenf.jpg
http://linnaeus.nrm.se/flora/di/brassica/sinap/sinaalb2.jpg

http://en.wikipedia.org/wiki/Mustard_plant
Rjava gorjušica Brassica juncea L.
Črna gorjušica Brassica nigra L. Koch
Mak Papaver somniferum L. subsp. somniferum makovke -Papaveraceae •Vretenasta, obrasla korenina
•30-130 cm visoka R, modro zelene barve, v vseh zelenih delih mlečen sok
•Zg. listi steblo objemajo, sedeči, podolgovato jajčasti, ob robu narezani; sp. prehajajo v pecelj
•Cvetni peclji dolgi, zviti, goli ali poraščeni z dlačicami; en cvet na steblo, premer cvetov do 10 cm; 4 venčni listi rdečkasti ali belkasti; cveti od junija do avgusta; najprej se razcvete cvet na gl. steblu; S in T (čebele, čmrlji); enodnevnica
Plod: glavice različnih oblik, gladke
Opij (iz mlečnega soka nezrelih glavic); olje iz zrelega zrnja
http://www.poppies.org
http://en.wikipedia.org/wiki/Poppy
Sezam Sesamum indicum L sezamovke -Pedaliaceae •Vretenaste korenine, do 1 m globoko
•Šštirikotno steblo, poraščeno z dlačicami zeleno ali rdeče, 0,5-1,5 m, če ima prostor, se razveji
Cvet v glavnem S, možna T
Plod je glavica, dolga 2-4 cm, v vsaki 50-80 semen, do 300 glavic na rastlino
•Rastna doba 3-4 mesece; kot strniščni dosevek
http://www-ang.kfunigraz.ac.at
http://en.wikipedia.org/wiki/Sesame_seed
Kloščevec Ricinus communis L. mlečkovke -Euphorbiaceae Pri nas kot okrasna R, za olje v toplejših deželah (kjer raste tobak); enoletna R
•Močne korenine
Steblo sprva zelnato, okroglo in gladko, potem oleseni (za vrvi in grobe tkanine), 1-3 m
Listi dlanasti (6-9 delni), postopno se obarvajo rdeče
•Grozdasto socvetje (do 70 cm), na zg. delu Ž na sp. delu pa M cvetovi, pri novejših hibridih pomešani; venčni listi rdeči; vetrocvetka, deloma tudi žuželke
Plod: bodičaste glavice s tremi semeni; Semena strupena (beljakovina ricin)! Predelano olje - ricinusovo olje užitno (medicina)
http://www.meb.uni-bonn.de
http://www.hort.purdue.edu
http://www.inaro.de
http://www.awl.ch
http://en.wikipedia.org/wiki/Castor_bean
Riček Camelina sativa L. križnice- Brassicaceae •Ozimni in jari; ozimni debelejša in bolj olistana stebla
Korenina vretenasta, svetlorumena
• Iz olistane rozete zraste 30-100 cm visoka R; steblo pokončno, enojno, ob vrhu razvejano, redko poraščeno z dlačicami, ob zrelosti oleseni
Listi ozki, 5-8 cm dolgi, suličasti, enostavni, premenjalno nameščeni (podobni lanovim)
Socvetje grozdasto, venčni listi rumeni s temnimi žilami; najprej razcvete gl. poganjek, 3-6 dni kasneje stranski; S; po 16 uri se cvetovi zaprejo, R cveti cel mesec
•Plod lusk, 5-10 mm, hruškaste oblike z drobnimi jajčastimi semeni
Grobelnik Mlakar, S. s sod. 2003. Navadni riček (Camelina sativa (L.) Crantz). Sodobno kmetijstvo, 36, 11-12, s. 28-30
http://www.nf-2000.org
Arašid Arachis hypogea L. Stročnice-Fabaceae Glejte pod stročnice! http://www.mpiz-koeln.mpg.de/~pr/garten/schau/ArachishypogaeaL/Peanut.html
http://images.google.com/images?q=Arachis+hypogea+&ie=UTF-8&hl=sl&btnG=Išči+z+Googleom

http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/peanuts-22.JPG
http://en.wikipedia.org/wiki/Peanut
http://en.wikipedia.org/wiki/Peanut_oil
Lan Linum usitatissimum L. Lanovke -Linaceae Predivni lan v severnih predelih Evrope (vlažno, zmerno hladno), oljni lan južno (suho, toplo)
•Vretenaste korenine, gost splet stranskih; skromna črpalna moč
•Steblo je zelnato, okroglo (1-2 mm), povoskano; barva stebla prehaja na vlakno!- zaželena čim svetlejša; oljni lan bolj razvejan, zato več cvetov in zrnja
•R visoka 60-100 cm
•Listi sedeči, ozki, podolgovati s tremi vzdolžnimi žilami
•Cvet na vrhu stebla in vsake vejice; S
•Plod glavica s petimi prekati; v vsakem dve semeni
http://www.hort.purdue.edu
http://caliban.mpiz-koeln.mpg.de
http://www.nf-2000.org
Kocjan Ačko, D. 1999. Pozabljene poljščine. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 187 s.
http://www.mpiz-koeln.mpg.de/~pr/garten/schau/LinumusitatissimumL/Flax.html

http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/linseed-flax-25.JPG
http://en.wikipedia.org/wiki/Flax
Konoplja Cannabis sativa L. var. sativa konopljevke - Cannabaceae •Enoletna R, sorodnica hmelja
•Srčna korenina, nekaj stranskih korenin
Steblo 2-4 m, zelnato, odlakano, premer 1-6 cm, oleseni
Listi dlanasti s 5-11 listki
•Dvodomna; moške R višje od Ž; tudi enodomne sorte; T-veter
Vlakna zelo trpežna
•Ena od varietet je indijska konoplja (Cannabis sativa L. var. indica); ta vsebuje 1-8% THC (smole), ki ga predelajo v hašiš (kanabis)
http://www.hort.purdue.edu
http://www.dipbot.unict.it
http://www.natuurlijkerwijs.com
http://www.nf-2000.org
Kocjan Ačko, D. 1999. Pozabljene poljščine. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 187 s.
http://en.wikipedia.org/wiki/Hemp
Bombaževec Gossypium sp. L. slezovke -Malvaceae Najvažnejša tekstilna R! Tudi pomembna oljnica (30-40% olja v semenih - rafinirano olje je jedilno)
•Enoletna tropska R, vretenaste korenine
•Steblo 1 m, razvejano
•Listi dlanasto deljeni, na dolgih pecljih, spodaj dlakavi
•Veliki cvetovi, beli do rumeni venčni listi (žuželke- medovita R)
•Plod: oreški z do 30 semeni hruškaste oblike; na vsakema semenu zraste na tisoče vlaken – plod se pod pritiskom razpoči (takrat jih začnejo trgati)
•Iz kosmičev strojno od semen ločijo vlakna (bombaž); 3-12 g bombaža na orešek
http://www.mobot.org
http://botany.cs.tamu.edu
http://botany.cs.tamu.edu
http://botany.cs.tamu.edu
http://botany.cs.tamu.edu
http://www.nf-2000.org/secure/Crops/S604.htm
http://www.mpiz-koeln.mpg.de/~pr/garten/schau/Gossypium/Cotton.html
http://images.google.com/images?hl=sl&lr=&ie=UTF-8&q=Gossypium+sp.&btnG=Iskanje

http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/cotton-6.JPG
http://en.wikipedia.org/wiki/Cotton_plant
http://en.wikipedia.org/wiki/Cottonseed_oil



 

RASTLINE ZA PODOR IN ZELENO GNOJENJE

Slov. ime Latinsko ime Družina

Opis

Literatura, kjer najdete opis poljščine in njene fotografije, skice
Facelija Phacelia tanacetifolia Benth. vodolistnice -Hidrophyllaceae •Rastna doba 2-3 mesece
Plitve, šopaste korenine, številni koreninski laski
Steblo tanko, čvrsto, dlakasto, se razveji, R visoka okoli 70 cm, listi nameščeni premenjalno
Listi pernatokrpni, narezljani ali grobo nazobčani, poraščeni z dlačicami
•Več 1000 cvetov na R, zvezdasti dvospolni cvetovi v polžasto zavitih socvetjih; najprej se odprejo sp., potem zg. cvetovi; venčni listi modro vijoličasti
• Odvrača nematode, ena najbolj medovitih R

http://www.plantimag.de
http://www.larnerseeds.com
http://www.soedernet.de
http://www.geocities.com/stanisavka/facelija.htm

Oljna redkev Raphanus sativus L. var. oleiformis Pers. križnice-Brassicaeae •Okrog 1 m visoka R
•Enoletnica
Listi in cela R bodičasto dlakava
Cvetovi belo-vijolične barve
•Plod lusk (balonasto napihnjeni)
•V luskih mehko parenhimsko tkivo
 

POSEBNE POLJŠČINE

Slov. ime Latinsko ime Družina

Opis

Literatura, kjer najdete opis poljščine in njene fotografije, skice
Hmelj Humulus lupulus L. konopljevke - Cannabaceae Dvodomna R; M zatiramo, da ne bi oprašile Ž
•Podzemni del je korenika s koreninami – štor: večleten (do 20 let)
•Nadzemni deli so enoletni, zeleni: steblo (trta), listi, zalistniki (panoge), cvetovi, storžki, plodovi (seme)
•Iz očes na štoru spomladi odženejo rdeči / zeleni poganjki; 40-50 cm navpično, potem se začnejo ovijati v smeri urinega kazalca (opora!)
•Trta šesteroroba, na robovih ima kaveljčke, s katerimi se oprijema
•Listi srčasti ali krpasti, po dva v kolencu
•Iz neoplojenih ženskih socvetij se razvijejo neosemenjeni storžki (25-30 mm) = pridelek; pri razvoju storžka se lupulinske žleze napolnijo z lupulinom
Čeh Brežnik, B., Brežnik, M. Hmelj. Kmetovalec, julij 2003, let. 71, št. 7, str. 5-7.
http://nafoku.de
http://www.biologie.uni-ulm.de
http://www2.arnes.si/~mborion4/fkg/seminar/humulus.htm
http://www2.arnes.si/~ljlek12/pivo.htm
http://www.ezdravje.com/si/zeli/pomirjanje/
http://www.mladina.si/tednik/200136/clanek/hmelj/index.print.html-l2
http://www.s-3gim.mb.edus.si/Medicina/wolf/gojenje.htm
http://www.didyouknow.org/slovenija/beerslo.htm
http://www.murn-aleksandrov.net/slo/3-1_topol_samujoc/021_vitki_hmelj.asp
http://www.agencija-k.si/index_files/pivo.htm
http://trendi.siol.net/default.aspx?site_id=155&page_id=402&article_id=15510405071108581996&cid=402&pgn=1
Tobak Nicotiana tabacum L. razhudnikovke - Solanaceae Korenine nepresejanega vretenaste, pri presajenem so glavne potrgane, zato močne stranske, do 1 m od stebla
Steblo zelnato, pokončno, členkovito, 0,3-1,5 m visoko, razvejano
Listi so pridelek (nikotin); izmenično razvrščeni, na kratkih pecljih, sp. majhni, na sredini največji (10-50 cm), zg. najmanjši; jih časovno različno obirajo; 1-3 t/ha
Cvet S, socvetje v obliki ščita
Plod glavica z veliko semeni
http://nnlm.gov
Sladkorni trs Saccharum officinarum L. trave – Poaceae •Večletna tropska trava, najpom. R za pridobivanje sladkorja (60-66% svet. proizv.)
•Steblo premer 2,5 cm, kolenca na 10 do 25 cm;
•3 m visok, lahko tudi več kot 4,5 m! Steblo zunaj trdo, znotraj mehkejše, gobasto; stebelni stržen 15-21% saharoze
•Iz vsakega kolenca raste list, ob vsakem je popek. Listna ploskev dolga in ozka, steblo objema še čez naslednje kolence in varuje popek.
Socvetje: v obliki peresa odprta metlica na vrhu R, dolga 20 do 60 cm
•Redko seme s slabo življenjsko močjo (sadijo s potaknjenci; nekaj let R poganja iz podzemnega dela, potem morajo nasad nasaditi ponovno; pred sekanjem stebel polje požgejo, razen v tistem letu, ki mu sledi obnova)
•R se razrašča pod površino tal - iz enega koreninskega sistema zraste več stebel.
Čeh Brežnik, B. 2003. Sladkorni trs je ena izmed trav z velikim ugledom. Kmetovalec, avgust 2003, let. 71, št. 8, str. 6-7.
http://www.cuddalore.com
 

POLJSKE ZELENJADNICE (vrtnarstvo!)

VRTNI GRAH (Pisum sativum L. var. sativum)

KRMNO KORENJE (Daucus carota L.)

REPA (Brassica rapa L. subsp. rapa)

ZELJE (Brassica oleracea L. var. capitata)

LISTNI MANGOLD (Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. vulgaris)

ČEBULA (Allium cepa L.)

POR (Allium porum L.)

PARADIŽNIK

PAPRIKA

SOLATA (Lactuca sativa L.)

ZRNATE STROČNICE

Slov. ime Latinsko ime Družina

Opis

Literatura, kjer najdete opis poljščine in njene fotografije, skice
Fižol Phaseolus vulgaris L. var. vulgaris stročnice -Fabaceae

•Glavna korenina slabše razvita kot stranske, do 1m globoko
•Steblo tanko; pri nizkem fižolu pokončno, pri visokem rabi oporo (ovija se v obratni smeri kot urni kazalec)
Listi rumenozeleni do zelene barve, poraščeni z dlačicami, na pecljih, imajo tri listke (ravna ali nekoliko izbočena l. ploskev) in male prilistke
Cvetovi dvospolni, rdeči, beli, rožnati ali vijolični na kratkih pecljih v pazduhah listov; sp. posamezni ali dvojni, zg. v socvetju (3-8 cvetov); obarvan cvet=obarvano seme
S, se pa rad skriža
•Plod je strok, dolg 10-30 cm, širok 2-3 cm

http://bibd.uni-giessen.de
Černe, M. 1997. Stročnice. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 141 s.
http://www.mpiz-koeln.mpg.de
http://www.mpiz-koeln.mpg.de/~pr/garten/schau/PhaseolusvulgarisL/Common_bean.html
http://www.michls.de/acker/img/0207194.jpg

Krmni grah Pisum sativum L. var. arvense stročnice -Fabaceae Enoletna zelnata R z razvejano vretenasto korenino (1m)
Steblo oglato, votlo, zeleno, do 2m
Listi na pecljih, sestavljeni, ena do tri parni, prednji listki spremenjeni v vitice, lahko vsi (grahi vitičarji-ne rabijo opore); veliki prilisti s srčastim dnom
•Cvetovi na pecljih v pazduhah listov, po dva ali več skupaj, beli-pisani; S; cveti od sp. navzgor
Prilisti vrtnega graha so enobarvni, zeleni, prilisti krmnega imajo vijoličasto rdeče pike (2-3 mm) na bazi
•Krmni grah ima siva, črna, lisasta, pikčasta semena, vrtni zelena
•Strok 6-12 cm; 20-35% beljakovin v semenih

http://www.puc.cl/sw_educ
http://bibd.uni-giessen.de
http://bibd.uni-giessen.de
http://bibd.uni-giessen.de
Černe, M. 1997. Stročnice. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 141 s.
http://www.huis.hiroshima-u.ac.jp
http://www.mpiz-koeln.mpg.de

Soja Glycine max (L). Merr. stročnice -Fabaceae •Enoletna R, močne korenine (do 2m)
•Steblo pokončno, razvejano,
poraščeno z dlačicami, bolj ali manj olesenelo, 50-150 cm visoko
•Cvetovi drobni v pazduhah listov, na kratkih pecljih, sp. stoje vsak zase ali v dvoje, zgornji v v grozdastih socvetjih; majhni prilistki; cvetovi se razvijajo poleti, od spodaj navzgor; S
•Listi poraščeni z dlačicami, tridelni, na dolgih,  pecljih, poraščenih z dlačicami
•Stroki rumenkasto rjavi, hrapavo dlakavi, 2,5-8 cm, 2-4 semena
•Ko dozori, cela porjavi in odvrže liste
•pred uporabo za krmo toplotna obdelava, ker vsebuje inhibitorje tripsina (prebavnega encima)!

http://bibd.uni-giessen.de
Černe, M. 1997. Stročnice. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 141 s.
http://www.mpiz-koeln.mpg.de
http://www.mpiz-koeln.mpg.de/~pr/garten/schau/Glycinemax/Soya_Bean.html
http://www.science.siu.edu/plant-biology/PLB117/JPEGs CD/1180.JPG
http://www.pharmakobotanik.de/systematik/7_bilder/coolpix/01080829.jpg
http://www.ujf-grenoble.fr/JAL/bota/fami/fabace/glymax.jpg
http://pharm1.pharmazie.uni-greifswald.de/allgemei/serturn/arzpfl-b/glycin-m.jpg

http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/soybeans-18.JPG
http://en.wikipedia.org/wiki/Soybean

Leča Lens culinaris Medik. subsp. culinaris stročnice -Fabaceae Drobnejše, plitve korenine
Nizke rasti, grmasta
Steblo štirirobo, žlebasto, 25-50 cm, poraslo z dlačicami zelene ali vijolične barve
Listi so na kratkih pecljih, pernati (5-8 parni), končujejo se z vitico; prilisti podolgovati, pri osnovi nazobčani
Cvetovi v pazduhah listov, po en do trije skupaj, na pecljih; običajno venec bel z vijoličnimi žilami, ladjica vijolična
Strok 12-16 mm, rumen-siv, vsebuje 1-3 semena

http://bibd.uni-giessen.de
Černe, M. 1997. Stročnice. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 141 s.
http://www.mpiz-koeln.mpg.de
http://www.mpiz-koeln.mpg.de/~pr/garten/schau/Lensculinaris/Lentil.html
http://images.google.com/images?q=lens+culinaris&ie=UTF-8&hl=sl&btnG=Išči+z+Googleom

http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/lentils-31.JPG

Bob Vicia faba L. stročnice -Fabaceae •Močne, globoke korenine
Steblo pokončno, sprva okroglo, potem štirioglato, se ne razveji, 0,45 do 2 m
Listi parnopernati, ovalni-eliptični, gladki prilisti imajo črno obarvane pege (nektar, ki privlači uši)
Cvetovi po več skupaj, sedeči ali na kratkih pecljih, na krilu cveta črna lisa, venec sicer bel ali rdečkast, velik; S, 10% T, se slabo oplodijo, zato le 1-4 stroki v grozdu
•V stroku (8-15 cm) 3-8 semen (25-35% beljakovin); stroki dlakavi, valjasti, mesnati, stojijo pokončno
•Ob dozorevanju cela R počrni

http://www.hort.purdue.edu
http://bibd.uni-giessen.de
http://bibd.uni-giessen.de
http://bibd.uni-giessen.de
Černe, M. 1997. Stročnice. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 141 s.
http://www.botanical-online.com
http://www.mpiz-koeln.mpg.de
http://www.mpiz-koeln.mpg.de/~pr/garten/schau/ViciafabaL/Broad_Bean.html
http://www.uib.es/depart/dba/botanica/herbari/generes/Vicia/faba/Vicia_faba fl_f_s.jpg
http://www.boga.ruhr-uni-bochum.de/html/Vicia.faba.ho1.jpg
http://www.giftpflanzen.com/vicia_faba.jpg

http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/fababeans-30.JPG

Njivska grašica Vicia sativa L. stročnice- Fabaceae •Srčna korenina nežna, globoka, številne koreninice
Steblo v mladosti pokončno, potem se ovija
Listi poraščeni z dlačicami, steblo je ali ni
•30-60 cm visoka R
•Listni peclji se končujejo s tridelnimi viticami, listi 4-7 parov listkov
Cvetovi posamič ali po dva skupaj na kratkih pecljih v pazduhah listov, S, različnih barv
•Zreli stroki usnjato rjavi z 10-12 semeni
http://www.coestatepark.com
Bela lupina Lupinus albus L. stročnice -Fabaceae •Močna, dolga glavna korenina, ki spravi v ornico hranila iz sp. plasti + močno veže zračni N – za podor!
•R poraščena z dlačicami
•Steblo pokončno, okroglo, debelo, votlo, se razveji, 80-130 cm
•Listi dlanasti, 5-11 lističev
•Cvetovi v grozdastih socvetjih na vrhu stebla in vej; S ali T
•Plod strok (8-12 cm) z 2-10 semeni bele barve
•Za podor, tudi krmo: zelinje, silaža, seno, zrnje

http://www.genres.de
Černe, M. 1997. Stročnice. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 141 s.
http://www.gifte.de
http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/broadleaflupin-35.JPG

Arašid Arachis hypogea L. stročnice -Fabaceae •Vretenasta korenina, razvejana, malo laskov
•Steblo pokončno, poraščeno z dlačicami, razvejano (redek grm, ki poganja na vse strani); 40-80 cm
•Listi na dolgih pecljih, iz dveh parov lističev, spodaj poraščeni z dlačicami
•Cvetovi veliki, rumeni, na kratkih pecljihu, po eden do tri skupaj v listnih pazduhah; S; na vrhu peclja pestič (ginofor) s plodnico na vrhu.
•Posebnost: Ko je cvet oplojen, se pestič podaljša, hitro raste in se zarije 8-9 cm v tla, kjer se razvijejo stroki (več kot 30 na R).
•Strok ima mrežasto luščino; 1-7 semen v prekatih

http://www.enchantedlearning.com
Černe, M. 1997. Stročnice. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 141 s.
http://bibd.uni-giessen.de
http://bibd.uni-giessen.de
http://bibd.uni-giessen.de
http://www.fhsu.edu

Čičerika Cicer arietinum L. stročnice -Fabaceae •Glavni ali edini vir R beljakovin, kjer druge stroč. ne uspevajo (Indija, Iran…) – R toplih krajev
•R poraščena z dlačicami; ne potrebuje opore
•Korenina vretenasta, zelo razvejana
•Steblo razvejano, sp. olesenelo, 20-80 cm, včasih tudi več kot 100 cm
•Listi neparno pernati (5-8 parov lističev), na kratkih pecljih, poraščeni z dlačicami, premenjalno
•Cvetovi beli-modri-vijolični
•Stroki 20-30 mm, poraščeni z dlačicami, rumeni, napihnjeni
•Krmne sorte manjše zrnje kot jedilne

http://bibd.uni-giessen.de
http://bibd.uni-giessen.de
http://bibd.uni-giessen.de
http://bibd.uni-giessen.de
http://bibd.uni-giessen.de
Černe, M. 1997. Stročnice. ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 141 s.
http://www.une.edu.au/agronomy/pastures/teaching/units/agro211/crop-seed-images/chickpea-macarina-32.JPG

KORENOVKE IN GOMOLJNICE

Slov. ime Latinsko ime Družina

Opis

Literatura, kjer najdete opis poljščine in njene fotografije, skice
Krompir Solanum tuberosum L. Solanaceae Korenine rastejo iz očes na gomolju in iz podzemnih stebel; do 1 m globoko, 50 cm vodoravno
•Nadzemno (cima) in podzemno steblo! Cima 40-70 cm, 3-4 poganjki, razvejana, oglata, zelena; Podzemno steblo sestavljajo živice ali stoloni in gomolji: gomolj je odebeljen stolon
•Listi lihopernati (iz 3-7 listieev), bolj ali manj poraščeni z dlačicami
•Cvetovi so v grozdastem socvetju, S
•Plod rumeno zelena jagoda z drobnimi rjavimi semeni

http://collections.ic.gc.ca
http://www.uga.edu
http://www.mpiz-koeln.mpg.de

http://www.mpiz-koeln.mpg.de/~pr/garten/schau/SolanumtuberosumL/Potato.html
http://personales.ya.com/botanical/Solanum_tuberosum.jpg
http://linnaeus.nrm.se/flora/di/solana/solan/solatub3.jpg
http://ispb.univ-lyon1.fr/cours/botanique/photos_dicoty/dico Q a Z/Solanum tuberosum.jpg

Topinambur Helianthus tuberosus L. nebinovke- Asteraceae Močan koreninski sistem + sočna podzemna stebla (8-12 cm), ki se na koncih odebelijo v gomolje različnih nepravilnih oblik in velikosti (pridelek)
Gomolji so pokriti z zelo tanko kožico – hitro ovenijo in se sušijo, ko jih potegnemo iz tal
Razmnožujemo z gomolji (več) ali semenom
Dve vrsti cvetov v glavičastem socvetju (8-10 cm); seme pri nas redko dozori
Steblo
je enoletno, zelnato, sočno, izpolnjeno s parenhimom, 150-180 cm, tudi do 3 m
Listi podobni listom sončnice, a številčnejši in manjši; poraščeni z dlačicami

http://www.floridata.com
Kocjan Ačko, D. 1999. Pozabljene poljščine. EZP Kmeeki glas, Ljubljana, 187 s.
http://www.mpiz-koeln.mpg.de/~pr/garten/schau/HelianthustuberosusL/Jer_choke.html
http://www.tuinclub.be/tuinartikels/aardpeer.htm
http://fp.bio.utk.edu/botany/Botany_courses/botany330/plantlist.fa99/Helianthus_tuberosus1.jpg
http://botany.cs.tamu.edu/FLORA/hdwimages1/hdw057519.jpg

Sladkorna pesa Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. altissima lobodovke- Chenopodiaceae •Pesa razvije koren: glava, vrat, telo in rep; vretenaste oblike, iz njega izraščajo stranske koreninice; pri sladkorni pesi koren 50-100, lahko do 200 dag in več
•Na dolgem, rebrastem peclju izraščajo iz glave nakodrani listi
Cvetna stebla se oblikujejo v drugem letu; zrastejo do 1,5 m visoko;
R podobna grmu;
•Drobni cvetovi se oblikujejo po dva do pet skupaj – po T oploditvi se plodnice več cvetov sprimejo v klobčič (plod), v katerem je več semen; semenarji klobčiče razbijejo, posamezna semena pilirajo

Razlike:

Pri sladkorni pesi je koren bel, pri krmni bel-rumen-oranžen do rdeč; včasih obarvani tudi listni peclji
Pri sladkorni pesi je koren bočno sploščen in se postopno zožuje, z nasprotnih strani ima značilni brazdi; pri krmni je koren ovalen, brez izrazite brazde
•Pri sladkorni je 2/3 korena v tleh, pri krmni obratno
Na prerezu ima sladkorna 8-12 koncentričnih obročev, krmna manj (3-5, redkeje 6)

http://www.mpiz-koeln.mpg.de
http://www.mpiz-koeln.mpg.de/~pr/garten/schau/varaltissima/Sugar_beet.html
http://www.michls.de/acker/img/0209001a.jpg
http://www.landw.uni-halle.de/lfak/inst/iap/stockbuch/zr.jpg
 

Krmna pesa Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. alba
Rdeča pesa Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. conditiva Vrtnarstvo! http://www.mpiz-koeln.mpg.de