Agronomija

PREDSTAVITEV PROJEKTA

SPRINT naslavlja poziv Evropske Komisije SFS-04-2019-2020: Celostni zdravstveni pristopi in alternative uporabe pesticidov: A. [2019]: Vključevanje zaščite rastlin v globalni zdravstveni pristop (RIA). Kmetijski sistemi v Evropi se v rastlinski pridelavi in živinoreji močno zanašajo na uporabo sredstev za varstvo rastlin (SVR) za zagotavljanje pridelka in varne hrane, pri čemer povprečno uporabljajo 340.000-370.000 ton aktivnih snovi letno, katerih več ostankov SVR običajno najdemo v tleh, vodi, pridelkih, hrani in krmi, živalih in ljudjeh. Od 487 snovi, odobrenih na trgu EU in združenih v več tisoč različnih komercialnih SVR (EPPO, 2018), je skoraj 50% bioakumulativnih, 25% pa obstojnih v tleh (PPDB, 2018). V skladu z EU uredbo o razvrstitvi, označevanju in pakiranju (CLP) jih je 30% visoko akutno strupenih za vodno okolje, za 28 pa obstaja sum rakotvornosti. Te lastnosti med drugim lahko škodujejo zdravju ekosistemov, rastlin, živali in ljudi (EPAH).Vendar so podatki o porazdelitvi SVR po evropskih kmetijskih krajinah, ki upoštevajo ekološko in okoljsko spremenljivost, redki in razdrobljeni (Silva in sod. 2019).

Potrebna je uskladitev pristopov zbiranja podatkov po vsej Evropi in zbiranje kritičnih podatkov, potrebnih za zagotovitev integriranih pristopov za celovito oceno splošnih tveganj in učinkov formulacij SVR, njihovih ostankov in metabolitov. Čeprav obstaja splošen okvir za trajnostno uporabo javno-zasebnih partnerstev (EU, 2009a), manjkajo orodja, metode in ukrepi, zlasti tisti, usmerjeni v globalno oceno učinkov. Transdisciplinarne ocene z uporabo globalnega zdravstvenega pristopa, ki vključuje analizo stroškov in koristi (C-B) (za zmanjšanje odvisnosti od javno-zasebnih partnerstev in obenem varovanje konkurenčnosti kmetijstva EU), so potrebne za določitev prehodnih poti k bolj trajnostni rabi SVR. Splošni cilj SPRINT je razviti, preizkusiti, potrditi in zagotoviti globalno orodje za oceno zdravstvenega tveganja za celostno oceno vplivov SVR [formulacije (F), aktivne snovi (a.s.), metaboliti (Me) in mešanice (Mi)] o kopenskih in vodnih ekosistemih (E), rastlinah (P), živalih (A) in zdravju ljudi (H). Pregledali bomo tri glavne lastnosti zdravstvenega stanja: odpornost, razmnoževanje/produktivnost in pojav bolezni, medtem, ko bodo prehodni načini za trajnostno rabo SVR opredeljeni v pristopu z več dejavniki. 

INFORMACIJE O PROJEKTU

INFORMACIJE ZA UDELEŽENCE V RAZISKAVI

 

POSPEŠITEV PREHODA NA TRAJNOSTNO ZATIRANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV V KMETIJSTVU

Uporaba pesticidov predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolja, saj nedavne ugotovitve raziskav kažejo na povezavo med izpostavljenostjo pesticidom in povečanim tveganjem za zdravstvene težave, vključno s Parkinsonovo boleznijo, reproduktivnimi in razvojnimi težavami ter rakom. Ob tem imajo vpliv tudi na zdravje tal, kakovost voda in biotsko raznovrstnost.

Na novo zagnani projekt SPRINT (Prehod k trajnostni zaščiti rastlin: Globalni zdravstveni pristop; https://sprint-h2020.eu/), ki je Financiran s strani programa Horizon 2020, je sestavljen iz konzorcija raziskovalnih inštitutov iz 11 evropskih držav, skupaj s kolegi iz Argentine in Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Univerza v Ljubljani sodeluje s tremi članicami Biotehniško fakulteto, Medicinsko fakulteto in Veterinarsko fakulteto. V Sloveniji v projektu sodeluje 12 kmetijskih gospodarstev (6 ekoloških in 6 konvencionalnih) iz območja Ljubljane, Trebnjega in Brežic. SPRINT bo razvil zbirko orodij za globalno oceno zdravstvenega tveganja z namenom ocene vpliva pesticidov in njihovih ostankov na okolje, kmetijske rastline, živino in na zdravje ljudi. SPRINT bo združil znanje in podatke iz vse Evrope, da bi našel načine za izboljšanje trajnostne uporabe pesticidov.

V sodelovanju s kmeti in oblikovalci politik bodo raziskovalci našli načine, kako podpreti prehod na bolj trajnostno zaščito rastlin. Profesorica Violette Geissen iz Univerze Wageningen, ki vodi konzorcij SPRINT, je dejala: "Vesel sem, da smo začeli s tem projektom, ki bo odgovoril na številna vprašanja, ki so življenjskega pomena za evropske državljane. Zbrali smo znanstvenike, ki imajo dolgoletno strokovno znanje in izkušnje, ki jih lahko delijo o tej temi. Prepričan sem, da lahko podpremo regulatorje in oblikovalce politik pri oblikovanju informiranih odločitev o uvajanju bolj trajnostnih rešitev v kmetijske prakse. Začeti nov projekt ni lahko, toda trenutne težave z uporabo pesticidov pomenijo, da ne moremo odlašati. Skupaj se veselimo pomembnega prispevka k strategijama EU Farm to fork (Od vil do vilic) in za biotsko raznovrstnost.

Strategija EU Od vil do vilic prvič postavlja cilje za zmanjšanje uporabe pesticidov na ravni EU. Strategija določa cilj zmanjšanja uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50% in zmanjšanje uporabe nevarnejših pesticidov za 50% do leta 2030. Na občutljivih območjih, kot so urbane zelene površine, pesticidi niso dovoljeni, kar bo pozitivno vplivalo na opraševalce. Poleg tega bo do leta 2030 vsaj 25% kmetijskih zemljišč v EU vključenih v ekološko kmetovanje.
 

DELAVNICA ZA DELEŽNIKE IZ SLOVENIJE

Delavnica 1:

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Četrtek, 21. 4. 2022 od 10.00 do 12.30 ure na spletu.

Namen delavnice je bil predstaviti projekt in obvestiti deležnike o izvedenih aktivnostih in naslednjih korakih. Prav smo želeli zagotoviti prostor za interakcijo slovenskih deležnikov, ki so del sektorja varstva rastlin.

Program dogodka.

Poročilo iz dogodka (v angleščini)

Video1 

Video 2
 

PREDAVANJA:

1. Predstavitev projekta SPRINT in dosedanjega terensko delo v okviru monitoring okolja, ljudi in živali
doc. dr. Matjaž Glavan, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

2. Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo in pot do izpolnitve zavez o zmanjšanju uporabe pesticidov do leta 2030
dr. Jože Ileršič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

3. Izzivi proizvajalcev pesticidov ob zmanjševanju uporabe pesticidov v kmetijstvu
Branko Zupančič, Združenje proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev – GIZ fitofarmacija

4. Prednosti in nevarnosti kmetijske prakse varstva rastlin z zmanjševanjem uporabe pesticidov v poljedelstvu
prof. dr. Mario Lešnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

5. Priložnosti zmanjšanja uporabe pesticidov v sadjarstvu
Biserka Donik Purgaj, Sadjarski center Maribor – Gačnik, KGZ Maribor, KGZS

Dodatno predavanje v angleščini:

6. Coexistence of conventional and bio-products in agriculture / Soobstoj konvencionalnih in ekoloških pripravkov za varstvo rastlin v kmetijstvu
prof. dr. Mario Lešnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Predstavljeno na Annual Eastern Europe Regulatory Conference, 30. 9. 2020.

Dodatno predavanje v sodelovanju s projekti TOPPS, CeVoTaK in OPTAIN:

7. Prikaz dobre kmetijske prakse varstva rastlin za zmanjševanje površinskega odtoka fitofarmacevtskih sredstev in na prikaz varstva tal pred erozijo
prof. dr. Mario Lešnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Zlata Flisar Novak, KGZS – Zavod Murska Sobota
Slavko Krpič, KGZS – Zavod Murska Sobota

 

MEDNARODNI POSVET

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Pesticide Action Network Europe

20. 10. 2022 ob 9.00 v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije

PREHOD V EKOLOŠKO PRIHODNOST SE PRIČNE S KMETOVANJEM

Podnebne spremembe spreminjajo razmere za pridelavo hrane in rejo živali. Za preprečitev nadaljnjih posledic je treba zmanjšati občutljivost kmetijstva nanje in omejiti izpuste toplogrednih plinov. Zastavlja se vprašanje, kako uskladiti ambiciozne cilje Evropske unije (EU) glede varovanja zdravja ljudi, narave in okolja z realnostjo kmetovanja, še posebej v luči nacionalnih ciljev o prehranski samooskrbi. S posvetom želimo osvetliti nekatere rešitve, ki bi nacionalnim odločevalcem lahko pomagale na poti usklajevanja s cilji EU, pridelovalcem pa približati pristope, ki so se v praksi že izkazali kot zelo uspešni.

Povezava – video:
Prehod v ekološko prihodnost se prične s kmetovanjem - YouTube

ČASOVNICA

Pozdravni nagovori

• 0.10 - Cvetko Zupančič, predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Evropske in slovenske institucije skupaj z ekološko podporo slovenskemu kmetijstvu

• 0.17 - Maša Žagar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• 0.34 - Branko Tomažič, podpredsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• 0.42 - Christian Huyghe, znanstveni direktor INRAE / Scientific Director of Agriculture, INRAE

Poti v prihodnost brez pesticidov

• 1.06 - Franc Bogovič, član Evropskega parlamenta
• 1.18 - dr. Matjaž Glavan, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Projekt SPRINT – Prvi rezultati
• 1.37 - Zvone Černelič, slovenski biodinamični kmet
• 1.53 - Aleš Fister, slovenski ekološki kmet

Kmetovanja brez pesticidov v Sloveniji z podpornimi metodami, kot je biološki nadzor škodljivcev

• 2.06 - Lene Sigsgaard, Univerza v Kobenhavnu
• 2.23 - dr. Jaka Razinger, Kmetijski inštitut Slovenije
• 2.23 - Jennifer Lewis, Izvršni direktorica IBMA

Kontrola kmetovanja je že uveljavljena praksa, ki dokazuje resnično kakovost

• 2.51 - Meta Vrhunc, starosta biodinamike v Sloveniji
• 3.04 - Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije
• 3.13 - dr. Mihael Kasaš, predsednik Združenja Demeter Slovenija
• 3.18 - prof.dr. Martina Bavec, Univerza v Mariboru, slovenska ambasadorka ekološkega kmetijstva

Zaključna beseda

• 3.33 - Ana Frelih Larsen, Ecologic.eu
• 3.42 - David Cary, član odbora PAN Evrope

DELAVNICA ZA DELEŽNIKE IZ SLOVENIJE

DOGODEK: Prehod na trajnostno varstvo rastlin v kmetijstvu – dobre prakse
Biotehniška fakulteta UL, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
petek, 26. januarja 2024, od 10.00 do 13.00.

Program delavnice:
1. Predstavitev ugotovitev projekta SPRINT o prehodu na manjšo odvisnost od sintetičnih pesticidov (doc. dr. Matjaž Glavan).
2. Kako bi bila zmanjšana uporaba pesticidov videti v slovenskem okolju, ter orodja in politični instrumenti, ki bi omogočili nadaljnji prehod na zmanjšano odvisnost od sintetičnih pesticidov (dr. Ana Frelih Larsen)

POROČILO o razpravi z udeleženci delavnice, kjer smo razpravljali o:

• Kako lahko pridelava brez sintetičnih pesticidov izgleda v slovenskem kmetijstvu?
• Kako podpreti razvoj in širitev sistemov pridelave na osnovi ekoloških procesov: potrebne spremembe in orodja?
• Ocena prioritet za razvoj podpornega okolja.

Delavnica 2: Prehod v trajnostno rabo pesticidov - Predstavitev rezultatov vzorčenja prisotnosti pesticidov v agro-ekosistemu

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Torek, 20. 6. 2023 od 10.00 do 12.00 ure na spletu.

Namen delavnice:

• predstavitev rezultatov vzorčenja agro-ekosistemov v Sloveniji,
• predstavitev pomembnosti tovrstnih raziskav za ustrezno obveščenost splošne in drugih javnosti,
• predstavitev strokovnega pogleda na vlogo in pomen fitofarmacevtskih sredstev v sodobnem kmetijstvu,
• predstavitev trendov na omenjenem področju,
• predstavitev načina prehoda k bolj trajnostni rabi pesticidov,
• obveščanje o izvedenih aktivnostih in naslednjih korakih,
• pridobitev različnih pogledov na zmanjševanje uporabe pesticidov in tveganja zaradi njih.

Program dogodka

POSNETEK DOGODKA: https://www.youtube.com/watch?v=Z7jiVKaNulQ

PREDAVANJA: 

Uvodni nagovor:

prof. dr. Marina Pintar, dekanja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani (video: 02.10 - 9.00)

prof. dr. Denis Rusjan, prodekan, Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani (video: 9.05 - 17.16)

1. Vloga in pomen fitofarmacevtskih sredstev v sodobnem kmetijstvu in trendi

prof. dr. Andrej Simončič, direktor, Kmetijski inštitut Slovenije (video: 17.53-52.24)

2. Predstavitev rezultatov vzorčenja prisotnosti pesticidov v agro-ekosistemu - Projekt SPRINT – Prehod v trajnostno rabo pesticidov

doc. dr. Matjaž Glavan, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani (video: 53.00 - 1.21.00)

3. Prehod k bolj trajnostni rabi pesticidov je mogoč. Kako ga izvesti?

dr. Ana Frelih Larsen, Ecologic Institute, Nemčija (video: 1.21.51 - 1.39.19)


 

OBJAVLJENI RECENZIRANI ČLANKI

7. 11. 2023
Obveščam vas, da je bil objavljen drugi članek z naslovom »Ostankih pesticidov, ki se uvrščajo med nevarne in imajo pomemben vpliv na neciljne vrste, vključno z ljudmi, so vseprisotni v okolju in kmečkih bivališčih« / Pesticide residues with hazard classifications relevant to non-target species including humans are omnipresent in the environment and farmer residences.

Članek je nastal v okviru EU Horizont Projekta SPRINT. https://sprint-h2020.eu/

Pri projektu sodeluje tudi Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete, Medicinska fakulteta in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani.

V Sloveniji (CSS7) so bile v analizo vključene konvencionlane in ekološke govedorejske/mlečne kmetije s pridelavo koruzne silaže. Vzorčenje se je izvedlo leta 2021.

25.3.2024
Sladkovodni ekosistemi se soočajo s posebno velikim tveganjem izgube biotske raznovrstnosti v primerjavi z morskimi in kopenskimi sistemi. Uporaba pesticidov v kmetijstvu je priznana kot pomemben dejavnik stresa za sladkovodna okolja, ki po vsem svetu negativno vpliva na splošno stanje in zdravje skupnosti odvisnih od sladkovodnih virov. V pričujočem delu, ki je del projekta SPRINT, ki ga financira EU Obzorje 2020, je bil raziskan pojav 193 ostankov pesticidov v 64 majhnih vodnih telesih različne tipologije (potoki, kanali, jarki, reke, jezera, ribniki in zadrževalniki), ki se nahajajo v regijah z visoko kmetijsko dejavnostjo v 10 evropskih državah in v Argentini. Mešanice ostankov pesticidov so bile odkrite v vseh vodnih telesih (20, mediana; 8–40 min-max). Skupne ugotovljene ravni pesticidov so se gibale med 6,89 in 5860 ng/L, s herbicidi kot prevladujočo vrsto pesticidov. Glifosat je bila spojina z najvišjo mediano koncentracije, ki sta ji sledila 2,4-D in MCPA, v manjši meri pa dimetomorf, fluopikolid, protiokonazol in metolaklor(-S). Argentina je bila območje z najvišjo skupno koncentracijo pesticidov v vodnih telesih, sledile so ji Nizozemska, Portugalska in Francija. En ali več pesticidov je preseglo mejne vrednosti, določene v Evropski okvirni direktivi o vodah za površinske vode na 9 od 11 območij študije primerov (CSS), skupna koncentracija pesticidov pa je presegla referenčno vrednost 500 ng/L v 8 CSS. Čeprav je le 5 % (bifentrin, dieldrin, fipronil sulfon, permetrin in terbutrin) posameznih pesticidov pomenilo visoko tveganje (RQ > 1), so razmerja, ocenjena za mešanice pesticidov, nakazovala potencialno okoljsko tveganje v proučevanem vodnem okolju.

ČLANEK 3: Ocena pojava in tveganja ostankov pesticidov v vodnih sistemih

Nove raziskave razkrivajo, da so mešanice pesticidov zelo razširjene v okolju, kar zahteva okrepljene regulativne ukrepe

Prelomna študija iz projekta SPRINT, ki ga financira program Evropske unije Horizon, je razkrila zaskrbljujočo resničnost: ostanki pesticidov so razširjeni tako v kmetijskih okoljih kot v stanovanjskih okoljih, kar vzbuja skrb za okolje in zdravje ljudi. Te ugotovitve, ki imajo pomembne posledice za odločevalce v Evropski uniji, poudarjajo nujno potrebo po celovitih regulativnih ukrepih za obravnavo potencialno daljnosežnih vplivov sočasnega pojavljanja pesticidov.

Že desetletja se pesticidi po vsem svetu uporabljajo za povečanje produktivnosti kmetijske pridelave, vendar so bili kumulativni učinki njihovih ostankov večinoma spregledani. Znanstvena skupnost vse pogosteje razkriva zaskrbljujoč trend: ostanki pesticidov, za katere se tveganje pogosto ocenjuje za vsako snov posebej, se v resnici obsežno mešajo v ekosistemih. To vprašanje ni omejeno na kmetijska polja in vodna telesa, temveč tudi na domove kmetov in njihovih sosedov.

Projekt SPRINT je izvedel akcijo terenskega vzorčenja v 10 evropskih državah, ki je identificirala ostanke pesticidov na vseh lokacijah študije [https://doi.org/10.1371/journal.pone.0259748]. Nedavno je bil objavljen prvi recenzirani dokument, ki predstavlja rezultate vzorčenja [https://doi.org/10.1016/j.envint.2023.108280]. Ta edinstven nabor podatkov je sprožil zaskrbljenost glede posledic tako široke porazdelitve ostankov pesticidov. Pesticidi se pogosto uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva (FFS) v kmetijskih sistemih za zaščito pridelkov pred škodljivci, plevelom in glivičnimi boleznimi.

Ekipa SPRINT je analizirala več kot 200 ostankov pesticidov v več kot 600 okoljskih vzorcih tako z ekoloških kot s konvencionalnih kmetij. Vzorčene matrice so vključevale tla, vodo iz vodnih teles, sedimente voda, pridelke, zunanji zrak in prah v zaprtih prostorih. Zanimivo je, da študija razkriva, da je 86 % testiranih vzorcev vsebovalo ostanke pesticidov in 76 % mešanice pesticidov. Skupno število različnih pesticidov, odkritih v različnih matricah, je bilo od 76 v zunanjem zraku, 78 v pridelkih, 99 v sedimentih, 100 v tleh do 197 v prahu v zaprtih prostorih. Večina teh pesticidov je na odobrenem seznamu EU, vendar nedavno in dolgo prepovedani ostanki predstavljajo pomemben del mešanic pesticidov. Ostanki glifosata so najpogosteje odkriti z visokimi koncentracijami v vseh proučevanih okoljskih vzorcih.

Ugotovitve o prahu v zaprtih prostorih so še posebej osupljive, saj bi to lahko imelo možne posledice za zdravje posameznikov, ki živijo na kmetijah in na podeželju [https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2023.167797 Occurrence of pesticide residues in indoor dust of farmworker households across Europe and Argentina]. Prah v eni od kmečkih hiš je vseboval ostanke 121 različnih pesticidov. Prah v zaprtih prostorih lahko deluje kot kemični hranilnik, ki razkriva prisotnost pesticidov v notranjem okolju v času vzorčenja in (nedavni) preteklosti. To pa zagotavlja informacije o izpostavljenosti ljudi pesticidom v njihovih domovih. V tej študiji, ki je del projekta SPRINT, ki ga financira Horizon 2020, je bila ocenjena prisotnost 198 ostankov pesticidov v 128 vzorcih prahu v zaprtih prostorih iz gospodinjstev kmetijskih delavcev, ki se ukvarjajo s konvencionalno in ekološko pridelavo po Evropi in v Argentini. V vseh vzorcih prahu so bile najdene mešanice ostankov pesticidov (25–121, min-max; 75, mediana). Koncentracije so se spreminjale v širokem razponu (<0,01 ng/g–206 μg/g), pri čemer so bili najdeni glifosat in produkt njegove razgradnje AMPA, permetrin, cipermetrin in piperonil butoksid v najvišjih ravneh. Glede na vrsto pesticidov so insekticidi pokazali znatno višje ravni kot herbicidi in fungicidi. Vzorci prahu v zaprtih prostorih, povezani z ekološkimi kmetijami, so pokazali znatno nižje število ostankov, skupne in posamezne koncentracije kot tisti, povezani s konvencionalnimi kmetijami. Nekateri pesticidi, najdeni v prahu v zaprtih prostorih, niso bili več odobreni (29 %), drugi predstavljajo akutno/kronično nevarnost za zdravje ljudi (32 %) in s strupenost za okolje (21 %).

Čeprav študija ni ocenila specifične ravni izpostavljenosti prebivalcev, je zaskrbljujoče, da sta več kot dve tretjini ostankov, ugotovljenih v prahu, razvrščeni v skladu z zbirko podatkov o lastnostih pesticidov (PPDB) kot "zelo nevarni" za sesalce in so povezani s škodljivimi učinki na zdravje ljudi. Na podlagi rezultatov je študija predlagala nov kazalnik pesticidov, ki temelji na razvrstitvi na nevarnosti, za ocene ekosistema in zdravja ljudi, ki se lahko uporabijo pri doseganju cilja zmanjšanja pesticidov strategije Od vil do vilic.

Profesorica Violette Geissen z Wageningen University & Research, koordinatorka projekta SPRINT, je poudarila daljnosežen pomen teh ugotovitev in dejala: "Naše raziskave poudarjajo, da vprašanje mešanic pesticidov presega kmetijska polja; doseže gospodinjstva tistih, ki delajo na kmetijah. in njihove sosednje skupnosti. Rezultati kažejo, da niso le mešanice ostankov pesticidov precej pogoste v kmetijskih in stanovanjskih okoljih, ampak tudi, da so lahko v teh okoljih zelo zapletene in spremenljive. Potrebujemo bolj niansirano razumevanje vpliva kemičnih mešanic na terenu in s tem povezanih podatkov o izpostavljenosti in odzivu, da bi bolje razumeli ekosistem in tveganja za zdravje ljudi. Nujno potrebujemo integrirane ocene tveganja, ki odražajo resnično kompleksnost teh zelo razširjenih mešanic pesticidov."

Naslednja faza projekta SPRINT se bo posvetila ocenjevanju tveganj za ekosistem in zdravje ljudi, ki jih predstavljajo identificirane mešanice pesticidov. Projekt je opremljen z izčrpnimi podatki in želi razviti nov kazalnik, prilagojen za regulativne namene, s čimer bi nosilcem odločanja v EU zagotovil informacije za podporo orodij za spopadanje z naraščajočimi izzivi, ki jih predstavljajo mešanice pesticidov.

Končni cilj je zagotoviti zdrave ekosisteme in življensko ter delovno okolje za delavce v kmetijstvu in splošno populacijo.

Za dodatne informacije ali za intervju z vodjo projekta SPRINT kontaktirajte:

E-pošta: ali Violette Geissen Telefon: +33 6 10883790

O projektu SPRINT: Projekt SPRINT, ki ga financira program Evropske unije Horizon, je v ospredju znanstvenih raziskav o vplivih mešanic pesticidov na kmetijstvo in zdravje ljudi. Z multidisciplinarnim pristopom in prizadevanji za zbiranje podatkov brez primere si projekt prizadeva razviti orodje za oceno globalnega zdravstvenega tveganja za oceno vplivov pesticidov na okolje in zdravje ljudi ter predlagati več poti prehoda za zmanjšanje uporabe in tveganja pesticidov.

Sledite nam na X (prej Twitter): @SprintH2020 #SprintEU; LinkedIn: Sprint-h2020

Obiščite našo spletno stran: Sprint-H2020.eu

Zbirka podatkov o lastnostih pesticidov (PPDB) je obsežna relacijska zbirka podatkov o več kot 1800 pesticidih in njihovih metabolitih. Razvit je bil predvsem za podporo ocenam tveganja. Podatki, ki jih hranimo, vključujejo informacije o registraciji, fizikalno-kemijske lastnosti, toksikološke končne točke, podatke o zdravju ljudi in poslovne informacije.

Vabljeni k branju.

PDF OBVESTILO

ČLANEK 1: Pojavljanje v prahu kmečkih gospodinjstev

ČLANEK 2: Ostanki pesticidov in njihova nevarnost