Objava v reviji Frontiers in Cellular and Infection Microbiology (IF 5,7, Q1) je zaradi svoje aktualnosti, povezane z naraščajočo odpornostjo bakterij C. jejuni na antibiotike, še posebej relevantna, saj ponuja alternativne pristope k omejevanju razširjenosti bakterij, ki ne vključujejo antibiotikov. Izr. prof. dr. Anja Klančnik je pojasnila: »To je tudi večletna usmeritev naše raziskovalne skupine na Katedri za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil, katere predstojnica je prof. Sonja Smole Možina, na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete. V luči tega smo preučevali patogene bakterije C. jejuni, ki so pogost vzrok za prenos bolezni preko hrane po vsem svetu, in poskušali z naravnimi učinkovinami modulirati lastnosti njihovega pritrjevanja na gostiteljske celice, kar je ključno za njihovo patogenezo ter za razvoj novih terapevtskih strategij za preprečevanje in zdravljenje okužb.«

BJ2.jpg
(Foto: arhiv Oddelka za živilstvo BF UL)

Objava predstavlja uspešno sodelovanje dveh raziskovalnih skupin skozi številne skupne projekte, kjer so že dokazali, da so glive bogat naravni vir učinkovitih protimikrobnih in proti-adhezivnih spojin. Z multidisciplinarnim pristopom so v raziskavi preverili, ali se lektini gliv vežejo na specifične sladkorje bakterije C. jejuni in ali inhibitorji proteaz vplivajo na encime, ki jih te bakterije izločajo. Rekombinantne proteine – lektin Clitocybe nebularis (CNL), lektin Macrolepiota procera (MpL), makrocipine (Mcp1, Mcp3, Mcp4), cocaprin 1 (CCP1) in cospin (PIC), ob kontrolnem lektinu konkavalin A (ConA) – so pripravili na Inštitutu "Jožef Stefan", nato pa so na Biotehniški fakulteti preverili njihov vpliv na sposobnost pritrjevanja na različne površine.

Blaz- clanek lektini SLO.jpeg
Slika 1: Jug et al., 2024. Frontiers in cellular and infection microbiology.

V objavi so avtorji Blaž Jug, Maja Šikić Pogačar, Meta Sterniša, Tadeja Tumpej, Katarina Karničar, Dušan Turk, Tomaž Langerholc, Jerica Sabotič ter Anja Klančnik pokazali kako lektini gob ter inhibitorji proteaz vplivajo na sposobnost pritrjevanja bakterij na različne površine kot so mucin, fibronectin in kolagen, ter modelne humane črevesne celice Caco-2. Rezultati kažejo, da pred-inkubacija bakterij C. jejuni ali celic Caco-2 z izbranimi lektini znatno zmanjšajo sposobnost bakterij za adhezijo in invazijo. To odkritje odpira nove možnosti za preprečevanje in zdravljenje okužb s C. jejuni, ki je eden glavnih povzročiteljev gastroenteritisa. Prvi avtor Blaž Jug je poudaril: »Učinek lektinov in inhibitorjev proteaz na pritrjevanje bakterij C. jejuni je odvisen tudi od površine, kot so polistiren, biotske površine in celice Caco-2. Različni mehanizmi pritrjevanja in pristopi pred-inkubacije nato še dodatno vplivajo na rezultate, kar poudarja pomembnost metodoloških pristopov. Lektina gob Marasmius oreades (MOA) in Laccaria bicolor (Tec2) sta pri nizkih koncentracijah zmanjšala zmožnost pritrjevanja na vse površine in tudi invazijo celic Caco-2, kar kaže na njun potencial kot preventivna metoda ali dopolnilo že obstoječim pristopom zdravljenja.«

Delo je podprla ARIS (številke projektov J4-3088, J4-4548, P4-0116, P4-0432, J4-4555 in J4-2543).

Povzetek znanstvenega članka je dostopen na povezavi.