Posamezni dogodki bodo premierno dostopni preko spleta ob napovedani uri.
10.30 Nagovor dekana Filozofske fakultete UL ob otvoritvi spletnega sejma akademske knjige Liber.ac (VIDEO)
Dekan Filozofske fakultete UL dr. Roman Kuhar bo preko video povezave otvoril programski del spletni sejma akademske knjige Liber.ac 2020, ki smo ga poimenovali Po spletnih stopinjah v mesto. Ker se v letošnjem maju v Foersterjevem vrtu ne bomo mogli družiti v obsegu, kot bi si želeli, smo se odločili, da vsebinsko zasnovo spremljevalnega programa prestavimo na maj 2021, letošnjo prireditev pa izvedemo malo drugače in jo preselimo v virtualno okolje. Prisluhnite otvoritvenemu nagovoru in spoznajte »jagodni izbor« letošnjega spremljevalnega programa.
11.00 RADIO ŠTUDENT: Urbana ekologija (POGOVOR V ŽIVO)
Mesta niso polna samo vrveža ljudi, naših transportnih sredstev, ampak se v njih skrivajo tudi druge živali in rastlinstvo. V pogovoru se bomo posvetili vprašanjem o tem, kako so se živali in rastline prilagodile na življenje v urbanih okoljih, kako jim ljudje omogočamo to življenje in kakšna je naša in njihova kakovost življenja v tako nenavadnem ekosistemu, kot je mesto. Posebej se bomo posvetili gozdovom in parkom ter rastlinstvu. Govorili bomo o gozdovih v mestih in izven njih ter o skrbi za gozdove. Dotaknili se bomo tudi invazivnih vrst. Sodelujejo: dr. Andrej Verlič, vodja službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, doc. dr. Blaž Repe, predavatelj na Oddelku za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Sebastjan Kovač, društvo Trajna, doc. dr. Al Vrezec, višji znanstveni sodelavec na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ter urbani čebelar Gorazd Trušnovec. Pogovor bosta vodili Urša Adamič in Zarja Muršič.
13.00 Arheotura (VIDEO)
Arheološke oči vidijo mesto bistveno drugače. Pod številnimi današnjimi cestami in tlakovanji se skrivajo številne zgodbe iz preteklosti. Skupaj z Manco Vinazza (Oddelek za arheologijo, FF UL) in dr. Damjanom Popičem (Oddelek za prevajalstvo UL FF) si bomo ogledali neme pričevalce, ki nas po zaslugi številnih arheoloških izkopavanj še danes opominjajo na njihov obstoj. Tako in situ kot v različnih muzejih.
14.00 Invazivne tujerodne rastlinske vrste (VIDEO)
Skupaj z dr. Blažem Repetom (Oddelek za geografijo UL FF) si bomo ogledali problematiko invazivnih rastlin v mestu. Živa bitja težimo k stalnemu širjenju svojega življenjskega prostora, saj si s tem zagotavljamo več naravnih oziroma osnovnih življenjskih dobrin (prostor, svetloba, voda, hrana…). To zelo učinkovito počne človek, k temu tudi celotno zemeljsko zgodovino stremijo rastline in živali. Pri osvajanju teritorija se srečujemo s kopico ovir in težav, kot so fizične prepreke (oceani, obsežna gorovja), neugodno podnebje (previsoke ali prenizke temperature, premalo padavin), bolezni ali pa domorodni organizmi enostavno niso pripravljeni deliti novega teritorija s prišleki. Invazivnim vrstam je te ovire pomagal zaobiti človek s svojim nespametnim ravnanjem. V “Novem svetu” pa se počutijo izvrstno, saj so vse po vrsti skromne, prilagodljive in brez naravnih sovražnikom obenem pa agresivne, iznajdljive in neuničljive. 1, 2, 3, 4, BUM ! In so povsod. Hočeš-nočeš jih (najprej) hočemo, (potem pa) nočemo (ko zaradi njih kihamo ali pa nam jedo solato). Tujerodni dresniki niso izjema.
15.00 Čum v središču mesta – Sledi tradicije v oddaljenih uralskih kulturah (SPLETNA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ)
Spletna razstava Čum v središču mesta – Sledi tradicije v oddaljenih uralskih kulturah v petdesetih fotografijah, ki so jih posneli madžarski jezikoslovci, predstavlja prizore iz življenja uralskih ljudstev v 21. stoletju – na primer praznovanja (obredi, noše), domače obrti, bivališča in prehrano. Teh ljudstev v Evropi ne poznamo dobro. Ker madžarski jezik spada v uralsko jezikovno družino, pa se delo številnih madžarskih raziskovalcev osredotoča na raziskovanje jezikovnih, etnografskih in prazgodovinskih značilnosti prav njih. Delno zato, ker ta ljudstva v glavnem živijo kot manjšinske etnične skupine (v Rusiji, na Norveškem, Finskem in Švedskem), lahko med njimi opazujemo prežitke starih tradicij, tako v vsakdanjem življenju, kot tudi pri tradicionalnih obredih. Razstavljene fotografije omogočajo vpogled v življenja Samov, Marijcev, Udmurtov, Komi-Permjakov, Hantov, Ngasanov, Enetov, pa tudi dveh avtohtonih manjšin, ki se nahajata izven Urala in živita na polotoku Tajmir.
Dogodek je pripravil Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, lektorat za madžarski jezik v sodelovanju z Oddelkom za zgodovinsko lingvistiko in uralske študije pri Raziskovalnem inštitutu za lingvistiko v Budimpešti.
VSTOP V GALERIJO JE DOSTOPEN TUKAJ.
V tokratni poddaji Liber.aca bosta Tina Munda in David Bordon, študentka in študent tolmačenja na Oddelku za prevajalstvo FF UL, gostila dr. Dana Podjeda, antropologa, profesorja in profesionalnega “voajerja”, kot si pravi sam. Zakaj voajer? Ker – kot pravemu antropologu pritiče – rad opazuje ljudi. Opazuje njihova vedenja, posebno pozornost pa je posvetil predvsem temu, kaj počnejo na spletu. O tem je poglobljeno pisal v svoji najnovejši knjigi Videni (ZRC SAZU, 2019). Pogovarjali se bomo torej o digitalnih sledeh, ki jih vsi hote ali nehote, vede ali nevede puščamo za seboj, in kam peljejo sodobno družbo. Pomudili pa se bomo tudi pri učinku trenutne situacije na našo virtualno persono. In še kak ocvirek, ki ga lahko od tako učenega in dinamičnega sogovornika zlahka pričakujemo.
Mesta so največji in najzapletenejši artefakt, kar so jih naredili Rimljani. Eden takih je tudi kolonija Emona, predhodnica današnje Ljubljane. Kako razumeti te kompleksne artefakte? Dosedanji diskurz o Emoni kot rimskem mestu se je osredotočal predvsem na formo, obliko mesta. Najuspešnejši in najvplivnejši tovrsten projekt je bila analiza modularne zasnove Emone Milice Detoni in Tineta Kurenta. Njuna Modularna rekonstrukcija Emone je poudarjala urbanistične in arhitekturne pravilnosti Emone. Fascinirana sta s pravilnostjo, ortogonalnostjo, prostorskim redom, z idejo o Rimljanih kot vrhunskih gradbenikih, ki so znali utelesiti ideje reda, pravilnosti in simetrije. Vendar mesto ni zgolj bolj ali manj pravilna forma, ni zgolj arhitektura. Mesta niso samo artefakti, so tudi institucije. Opravljajo celo vrsto funkcij in pravzaprav obstajajo zato, da rešujejo nekatere probleme. Mesta so utelešene ideologije, ki jih beremo in živimo, reproduciramo s telesi, z vzorci vsakodnevnih praks bivanja v mestu. Rimska mesta niso le odsevala rimske imperialne ideologije,temveč so jo tudi sooblikovala in reproducirala. Kako? Izvedite skupaj z dr. Dimitrijem Mlekužem Vrhovnikom (Oddelek za arheologijo, FF UL) in dr. Bernardo Županek (Muzej in galerije mesta Ljubljane).
14.00 Stopinje v mestu – Zvočni in čutni sprehod po Ljubljani (SPLETNA DELAVNICA)
V okviru sejma Liber.ac bodo dr. Rajko Muršič (Oddelek za etnologijo FF UL), Blaž Bajič in Sandi Abram izvedli dve spletni delavnici, in sicer:
Delavnica 1: Akustično okolje Ljubljane – zvočni sprehod.
Delavnica 2: Senzorično okolje Ljubljane – čutni sprehod.
Posamezna delavnica se bo izvedla s pomočjo aplikacije Zoom z do 10 udeleženci in udeleženkami, ki vključuje tudi kratek individualni sprehod v okolici svojega doma. Trajanje delavnice: 60 minut (kratka predstavitev delavnice v spletnem okolju aplikacije Zoom – 10 minut; individualni sprehod (ali z nekom iz gospodinjstva) – 20 minut; diskusija po sprehodu 20 minut). Na sprehodu bo zaželeno zvočno in vizualno snemanje s svojim mobilnim telefonom ali go-pro kamero.
Prijave na delavnice sprejemamo na elektronski naslov rajko.mursic@ff.uni-lj.si najpozneje eno uro pred izvedbo delavnice. V primeru več prijav bo izvajalec lahko izvedel več delavnic vzporedno, o čemer bodo prijavitelji pravočasno obveščeni.
Delavnici organizira Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo v sodelovanju s projektno skupino z Univerze Vzhodne Finske (projekt Sensotra – Čutne transformacije in transgeneracijski okoljski odnosi v Evropi med letoma 1950 in 2020, ERC-2015-AdG 694893)
Program:
Jure Robežnik: Ljubljančanke
Jure Robežnik: Na vrhu nebotičnika
Jože Privšek: Nad mestom se dani
Gilbert Bécaud: L’important c’est la rose
Gilbert Bécaud: Nathalie
Nina Misson je magistrska študentka na Oddelku za umetnostno zgodovino FF. Po zaključenih šestih razredih klavirja je več let na harmoniju spremljala otroški cerkveni pevski zbor v župniji Škofja Loka. Program solopetja je dokončala leta 2019 in v času šolanja opravila mojstrski tečaj petja pod vodstvom Therese Plut s skladbo Er, der Herrlichste von allen R. Schumanna. Od leta 2014 nastopa na raznih prireditvah (Historial Škofja Loka, Oglasbena Loka, Tek štirih mostov, Blagoslovi me, moj talisman, Slavnostna akademija ob stoletnici Filozofske fakultete in drugje, večkrat ob spremljavi očeta, dr. Andreja Missona.
Tilen Draksler je magistriral iz orkestrskega dirigiranja na Akademiji “Karatina Gurska” v Madridu, pod mentorstvom maestra Georgeja Pehlivaniana. Klavir je diplomiral v razredu Tatjane Ognjanović na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomski študij pa končal na “Budapest Music Franz Liszt Academy” pod mentorstvom Laszla Baranyaya. Je ustanovitelj in idejni vodja Festivala Amadeo ter Orkestra Amadeo.
10.00 Žiga X Gombač: Zgodba stiške kneginje (VIDEO)Skupaj z mladinskim pisateljem Žigom X Gombačem bomo skočili naravnost v železno dobo. V prazgodovinsko naselbino nad Virom pri Stični, kjer se dogaja zanimiva ženitev. Snubci so prišli od blizu in daleč, vsi pa želijo osvojiti srce poglavarjeve hčere Vire. A poglavarjeva hči ima svoje načrte in poglede na svet. Obeta se enkraten in na trenutke navihan vpogled v življenje ljudi v železni dobi.
12.00 Priložnosti in bremena opuščenih in funkcionalno razvrednotenih območij v Ljubljani (VIDEO)
Kako (odgovorno) ravnamo s prostorom v Ljubljani si bomo ogledali na skupnem virtualnem sprehodu. Nekoliko podrobneje se bomo seznanili z izbranimi razvrednotenimi območji ter ugotavljali, kakšne sledi lahko v prostoru puščajo hitre spremembe človekovih dejavnosti pa tudi odsotnost celovitega razvojno-prostorskega načrtovanja. Leta 2017 smo v Sloveniji prvič popisali in vzpostavili evidenco funkcionalno degradiranih območij. Leta 2020 smo z ažuriranjem evidence ugotovili, da je v Sloveniji skupaj 1132 razvrednotenih območij, samo v Mestni občini Ljubljana pa kar 103. Z nekoliko bolj poglobljenim vpogledom v Tobačno mesto, Hotel Bellevue, nelegalna območja odlaganja in še nekatere druge lokacije bomo spoznali posledice odsotnosti mehanizmov trajnostnega prostorskega načrtovanja in razmišljali o možnostih in priložnostih za tovrstna območja. Raziskovanje funkcionalno razvrednotenih območij poteka na Oddelku za geografijo (UL FF) že od leta 2015, kratek virtualen sprehod po Ljubljani pa so za priložnost sejma akademske knjige Liber.ac pripravili dr. Barbara Lampič, Lea Rebernik, Nejc Bobovnik in dr. Simon Kušar (vsi Oddelek za geografijo UL FF).
15.00 Priložnosti za mednarodno sodelovanje raziskovalcev (VIDEO)
V kratki predstavitvi, namenjeni raziskovalcem, ki bi se radi seznanili s priložnostmi in možnostmi za sodelovanje v mednarodnih projektih, bodo predstavljena različna orodja za mednarodno povezovanje. Udeleženci predstavitve se bodo seznanili z različnimi informacijskimi platformami, podpornimi mehanizmi na univerzitetni in fakultetni ravni ter orodji mreženja, ki jim lahko odprejo nove priložnosti za sodelovanje v mednarodnih projektih. Dogodek, ki ga bo vodila Ema Karo, bo potekal tudi v sklopu preddogodkov Evropske noči raziskovalcev 2020 – Humanistika, to si ti!
![[Liber.ac 2020] GLASBA S PARIŠKIH ULIC (LA MUSIQUE DES RUES DE PARIS)](https://i.ytimg.com/vi/ZjIyI9OsIfA/0.jpg)
17.30 Glasba s pariških ulic (VIDEO)
Rojena Parižanka dr. Florence Gacoin-Marks, docentka za francosko književnost na Filozofski fakulteti UL, nam bo predstavila in ob spremljavi zaigrala šest skladb oz. pesmi, ki so povezane s francosko prestolnico. Predstavitev bo v slovenščini s francoskimi podnapisi. Vabljeni k poslušanju!