Kamen, ki je preživel jedrsko eksplozijo, našel dom v Botaničnem vrtu UL
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so danes slovesno odkrili kamen za mir iz Hirošime, granitno ploščo, ki je bila priča jedrskemu bombardiranju japonskega mesta 6. avgusta 1945. Ob simbolnem obeležju so zasadili tudi japonski koprivovec, potomca dreves, ki so preživela atomski napad.
Dogodka so se udeležili podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek, prvi sekretar Ministrstva za zunanje in evropske zadeve dr. Stanislav Raščan s sodelavci ter predsednik japonskega Združenja Kamen za mir Ule Moto z delegacijo iz Japonske.
Granitna plošča, ki jo Ljubljani podarja Združenje Kamen za mir iz Hirošime, je bila nekoč del javne ceste v Hirošimi, po kateri so vozili tramvaji, takrat glavno prevozno sredstvo prebivalcev mesta. Kamen je preživel eksplozijo atomske bombe in danes predstavlja simbolni opomin na posledice vojne ter pomen prizadevanj za mir.
Po besedah direktorja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jožeta Bavcona je današnji dogodek nadaljevanje dolgoletnih vezi med Botaničnim vrtom in Japonsko ter simbolnega poslanstva vrta kot prostora miru in povezovanja.
»V današnjem času, ko je mir na svetu tako krhek in divja kar nekaj vojn, je še toliko pomembneje poudarjati vse te simbole miru – kamen, japonske češnje in potomce dreves iz Hirošime. Botanični vrt Univerze v Ljubljani bo s temi simboli Ljubljani, Sloveniji in svetu pričal, da mir ni samoumeven. Vsak dan in povsod se moramo zanj prizadevati ter ga skupaj z rastlinami, najšibkejšim členom v verigi, krepiti in ohranjati,« je poudaril dr. Bavcon.
Ob tem je spomnil, da Botanični vrt že vrsto let neguje vezi z Japonsko. V vrtu raste mogočni ginko, ena izmed vrst dreves, ki je po atomskem bombardiranju Hirošime med prvimi ponovno oživela. Leta 1999 je Japonska Sloveniji podarila več vrst in sort japonskih češenj, ki še danes cvetijo v Botaničnem vrtu in na Večni poti, leta 2013 pa je vrt pridobil tudi semena potomcev dreves iz Hirošime. Iz njih so vzgojili več rastlin treh različnih vrst, med njimi tudi japonski koprivovec, ki so ga zasadili ob današnjem dogodku.
Posebno simboliko nosi tudi podstavek, na katerega je umeščen kamen iz Hirošime. Njegov avtor Marko Drpič (oblikovalec) je pojasnil, da oblika podstavka namenoma ustvarja občutek nestabilnosti.
»Simbolizira krhkost miru, ki se zdi večen in neomajen, ko ga imamo, a ga lahko zelo hitro zruši človekovo ravnanje. Podobno je kamen trden in neomajen, človek pa ga s svojo silo lahko preoblikuje in obvladuje,« je zapisal avtor Marko Drpič.
Podstavek je izdelan iz kraškega apnenca iz kamnoloma Petrovica, ki se po svoji teksturi ujema z drugimi kamnitimi elementi Botaničnega vrta.
Kamen iz Hirošime, japonske češnje, ginko in potomci dreves, ki so preživela atomsko bombardiranje, tako v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani tvorijo trajen prostor spomina in opomina. Obiskovalce bodo tudi v prihodnje spominjali na posledice vojn ter na dejstvo, da mir ni samoumeven, temveč vrednota, ki jo je treba vsak dan znova graditi in varovati.
*Vir vseh fotografij je Botanični vrt UL (Maja Tomšič)