Slovenski sadjarji med pozebo in rešitvami za prihodnost
Letošnja sadjarska sezona ponovno dokazuje, da je pridelava sadja močno odvisna od vremenskih razmer. Pridelek jabolk je tretji najnižji v zadnjem desetletju, medtem ko je količina hrušk nekoliko višja kot lani, a še vedno skromna. Glavni krivec za upad so spomladanske pozebe, čeprav je kakovost sadja po oceni pridelovalcev izvrstna — s primernim razmerjem kislin in sladkobe ter ustrezno trdoto.
(Vir: Canva)
Kot pojasnjuje Boštjan Kozole iz podjetja Evrosad, so nasadi, opremljeni z oroševalnim sistemom, veliko manj izpostavljeni poškodbam zaradi zime. V Evrosadu je od 200 hektarjev nasadov s takšno zaščito pokritih 55 hektarjev. V Sloveniji je sicer s protitočnimi mrežami pokritih 33 % intenzivnih sadovnjakov, od tega 66 % jabolčnih, medtem ko je oroševalnih sistemov le okoli 5 %. Namakalni sistemi so nameščeni na približno 21 % intenzivnih sadovnjakov.
Doc. dr. Rozalija Cvejić z Biotehniške fakultete UL poudarja, da so investicije v namakalne sisteme kapitalsko in tehnično zahtevne. Pridobitev vodnih dovoljenj in soglasij pogosto traja tudi do deset let, podporni ukrepi Skupne kmetijske politike pa v mnogih primerih niso dovolj, da bi pridelovalci sprejeli odločitev za takšne investicije. Po njenem mnenju bi bilo v prihodnjih 10–20 letih smiselno opremiti dodatnih 20.000 hektarjev s sistemom za namakanje. Za to bo potrebno tesno sodelovanje države, lokalnih oblasti in kmetijskega sektorja.
(Vir: UL BF)
Slovenija je trenutno z le 27 % samooskrbe s sadjem zelo odvisna od uvoza — več kot dve tretjini sadja uvozimo. Zaradi tega so ukrepi za zaščito pridelave pred vremenskimi tveganji ključnega pomena za slovensko sadjarstvo.
*Članek je povzetek prispevka, ki je bil 20. septembra 2024 objavljen v časniku Večer.