Podnebne spremembe zahtevajo znanje, prilagajanje in dolgoročen razvoj vinogradništva
Podnebne spremembe prinašajo vse več izzivov tudi za vinogradništvo. O možnostih prilagajanja in prihodnosti panoge je v oddaji Za naše kmetovalce na Prvem programu Radia Slovenija spregovorila tudi prof. dr. Tatjana Košmerl z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Po njenih besedah je vinogradništvo v zadnjih desetletjih naredilo pomemben razvojni napredek, predvsem zaradi novih znanstvenih spoznanj in njihovega postopnega uvajanja v prakso. Ob tem je opozorila, da bi bil lahko prenos raziskovalnih dosežkov v vinogradništvo še hitrejši.
"... zelo, zelo smo veseli, če rečem del stroke, ki se ukvarja z znanostjo, da nekje uspešno aplicirajo izsledke, seveda z malo zamika. Ali obratno, če se primerjamo s svetom, mogoče je ta zamik malo predolg."
Poudarila je, da je mogoče vplive podnebnih sprememb omiliti na različne načine – tako v vinogradu kot pozneje pri predelavi grozdja v vino.
"Mi si lahko pomagamo na najrazličnejše načine, da omilimo po eni strani vplive podnebnih sprememb."
Ob tem je pojasnila, da se zaradi spremenjene sestave grozdja spreminjajo tudi zahteve pri vinifikaciji, zato je treba prilagoditi postopke v kleti.
Kot eno od možnosti prilagajanja je izpostavila tolerantne sorte vinske trte, ki omogočajo manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Vendar je opozorila, da te sorte same po sebi niso dolgoročna rešitev vseh izzivov.
"Načinov boja proti podnebnim spremembam seveda je več."
Poleg tolerantnih sort je izpostavila tudi pomen izbire ustreznih podlag, ki bolje prenašajo pomanjkanje vode, sušni stres in vročinske ekstreme. Po njenih besedah je cilj predvsem okrepiti odpornost trte, da bo lažje kljubovala vse pogostejšim vremenskim obremenitvam.
Kljub številnim izzivom ostaja glede prihodnosti slovenskega vinogradništva optimistična.
"Jaz sem zelo, zelo optimistična."
Ob tem si ne želi nadaljnjega opuščanja vinogradov na najboljših vinogradniških legah ter poudarja pomen ohranjanja vinogradniške in vinarske tradicije. Po njenem mnenju je pomembno mlade navduševati za vinogradništvo in vinarstvo, hkrati pa potrošnike ozaveščati o posebnosti slovenskih lokalnih sort, ki so pomemben del naše kulturne dediščine.
Sporočilo prof. dr. Tatjane Košmerl je, da prihodnost vinogradništva ne temelji na eni sami rešitvi, temveč na povezovanju znanstvenega znanja, prilagajanja podnebnim spremembam, tehnološkega razvoja in odgovornega odnosa do vinogradniške krajine. Tako bo mogoče ohraniti kakovostno pridelavo grozdja in vina tudi v spreminjajočih se podnebnih razmerah.