Sporočilo za javnost UL BF ob svetovnem dnevu čebel 2026
Brez opraševalcev ni prehranske varnosti
Ljubljana, 20. 5. 2026
Ob svetovnem dnevu čebel raziskovalci Biotehniške fakultete UL opozarjajo na pomen čebel in drugih opraševalcev za prihodnost hrane, biodiverzitete in trajnostnega kmetijstva
maja obeležujemo svetovni dan čebel, ki opozarja na izjemen pomen čebel in drugih opraševalcev za pridelavo hrane, delovanje ekosistemov ter ohranjanje biodiverzitete. Svetovni dan čebel je Organizacija združenih narodov razglasila leta 2017 na pobudo Slovenije, datum pa sovpada z rojstnim dnem pionirja sodobnega čebelarstva Antona Janše.
Razmisleke ob letošnjem svetovnem dnevu čebel so pripravili sodelavci UL Biotehniške fakultete, ki delujejo v okviru Centra za čebelarstvo BF: dr. Janko Božič, izr. prof. dr. Mojca Korošec, izr. prof. dr. Jasna Bertoncelj in doc. dr. Gordana Glavan, nosilka predmeta Čebelarstvo na študiju biologije BF UL, ter prof. dr. Darja Kocjan Ačko z Oddelka za agronomijo BF.
Čebele niso pomembne le zaradi medu
»Čebele niso pomembne le zaradi medu, ampak predvsem zato, ker oprašujejo rastline,« poudarja prof. dr. Darja Kocjan Ačko z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete UL. »Približno tri četrtine pomembnih pridelkov je vsaj delno odvisnih od opraševalcev, zato so ti ključni za kmetijstvo.«
Opraševanje omogoča pridelavo kakovostne hrane, kot so sadje, zelenjava, oreščki in druga živila, ki pomembno prispevajo k zdravju ljudi. Z upadom opraševalcev se zmanjšujeta količina in raznovrstnost pridelkov, poslabšuje se kakovost hrane, zvišujejo pa se tudi njene cene.
Kot poudarjajo sodelavci Centra za čebelarstvo BF, bi ljudje posledice upada opraševalcev najprej občutili pri vsakodnevni ponudbi hrane.
»Če bi populacije opraševalcev močno upadle, bi ljudje najprej opazili, da je manj pridelkov, ki močno potrebujejo opraševanje: sadja, zelenjave, oreščkov in semen.«
Ogrožajo jih pesticidi, izguba habitatov in podnebne spremembe
Raziskovalci opozarjajo, da čebele in druge opraševalce danes najbolj ogrožajo izguba habitatov, pesticidi, podnebne spremembe, bolezni in onesnaževanje. Problem nima enega samega vzroka, ampak gre za preplet več dejavnikov, ki med seboj delujejo sinergistično.
Ob tem poudarjajo tudi pogosto zmotno prepričanje, da so za opraševanje pomembne le medonosne čebele.
»Oprašujejo tudi številne druge živali, ne le čebele. Samo zaščita medonosne čebele ni dovolj – zelo pomembni so tudi divji opraševalci.«
Po besedah raziskovalcev so čebele in drugi opraševalci del zapletenega sistema, ki zagotavlja hrano, zato njihovega pomena ne smemo razumeti preveč poenostavljeno.
Sončnice in ajda kot podpora opraševalcem
Pomembno vlogo pri podpori opraševalcem imajo tudi medovite rastline. Prof. dr. Darja Kocjan Ačko poudarja, da so sončnice v času cvetenja »bogato pogrnjena miza cvetnega prahu in medičine za čebele in druge opraševalce žužkocvetnih rastlin«.
Pomembno mesto med medovitimi rastlinami ima tudi ajda, ki jo čebelarji cenijo kot pozno čebeljo pašo. V zadnjih letih se je obseg površin z ajdo v Sloveniji ponovno povečal, strokovnjaki pa poudarjajo njen pomen za biotsko raznovrstnost, sonaravno vrtnarjenje in mestno čebelarstvo.
»Trajnostni življenjski slog ima svoj začetek na vrtovih in njivah,« poudarja prof. dr. Darja Kocjan Ačko.
Dodaja še misel, ki dobro povzema pomen opraševalcev: »Pomemben je vsak cvet, ki pomeni čebelam razvoj in obstoj.«
Rešitve poznamo, vprašanje je ukrepanje
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani se s področjem raziskovanja opraševalcev, trajnostnega kmetijstva in prenosa znanja v prakso ukvarjajo tudi strokovnjaki Centra za čebelarstvo BF.
Kot poudarjajo raziskovalci, rešitve za zaščito opraševalcev poznamo: več ohranjenih habitatov, manj pesticidov in bolj trajnostno kmetijstvo.
»Rešitve poznamo, vendar bo prihodnost čebel odvisna od tega, kako hitro in resno jih začnemo uresničevati.«