Svetovni dan biodiverzitete: ko izgubljamo naravo, izgubljamo tudi kakovost življenja
Zakaj biotska raznovrstnost ni le tema naravovarstvenikov, ampak vprašanje vseh nas?
Ob svetovnem dnevu biodiverzitete, ki ga obeležujemo 22. maja, dr. Žiga Malek z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani opozarja, da biodiverziteta neposredno vpliva na kakovost našega življenja, čeprav tega pogosto ne opazimo.
»Ljudje smo del okolja, ki je sistem številnih gradnikov, med katerimi je tudi biotska raznovrstnost. Brez nje okolje ne deluje več enako učinkovito – in to vpliva tudi na kakovost življenja ljudi,« poudarja dr. Malek.
Po njegovih besedah spremembe pogosto zaznamo šele, ko obiščemo območja z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti – cvetoče travnike, mokrišča polna življenja ali gozdove z bogatim ptičjim petjem. »Na postopne spremembe v domačem okolju se žal hitro navadimo. Narave okoli nas je vse manj, a tega pogosto sploh več ne opazimo,« opozarja.
Ena največjih zmot javnosti je po njegovem prepričanje, da je biodiverziteta predvsem vprašanje zaščite posameznih živalskih vrst, ki naj bi ovirale razvoj. V resnici pa rastline in živali predstavljajo pomemben pokazatelj kakovosti okolja za življenje ljudi. Kot primer izpostavlja žabe, ki opozarjajo na poplavna in vlažna območja, hkrati pa pomagajo uravnavati populacije komarjev. »Iz biotske raznovrstnosti se moramo učiti in naše dejavnosti načrtovati skupaj z njo – ne pa brez nje,« poudarja dr. Malek.
Ob svetovnem dnevu biodiverzitete strokovnjaki opozarjajo, da izguba vrst in ekosistemov ni le okoljski problem, ampak vprašanje prihodnje kakovosti bivanja, zdravja in odpornosti družbe na podnebne spremembe.