Doc. dr. Maja Zagmajster: Raziskovanje Križne jame prinaša pomembna spoznanja o jamskem svetu
V Križni jami je te dni potekala mednarodna raziskovalna odprava, v okviru katere so jamski potapljači raziskovali do zdaj še neraziskane dele jamskega sistema. Med odpravo so dosegli globino 153 metrov ter odkrili nove rove, ki bi lahko bili predmet prihodnjih raziskav.
Foto: Maxime Cheminade
Pri biološkem spremljanju raziskav je sodelovala tudi Zunanja povezava na doc. dr. Maja Zagmajster Odpira se v novem oknuz Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Odprava je prinesla tudi pomembno spoznanje glede vprašanja, ki biologe zaposluje že več kot stoletje – ali v Križni jami živi človeška ribica.
Slika: doc. dr. Maja Zagmajster, vir: UL BF
"Zelo težko dokažemo, da nečesa ni. To vprašanje je bilo ves čas odprto, čeprav malo verjetno. Ko je organizatorka odprave povedala, kako globoko bodo šli, smo rekli: uuu, kako zanimivo! Če bi pa morebiti s tem, ko bodo šli tako globoko, videli to žival ... No, kot sem izvedela, se to ni zgodilo, tako da lahko zavržemo tisto staro navedbo o obstoju človeške ribice v Križni jami. Vsaj po tem, kar vemo do danes," je za RTV Slovenija povedala doc. dr. Maja Zagmajster.
Foto: Maxime Cheminade
Križna jama sodi med biološko najbogatejše jame na svetu, zato imajo takšne raziskovalne odprave velik pomen za boljše razumevanje podzemnih ekosistemov in njihovega ohranjanja.
Vloga naše raziskovalke pri odpravi
"Vodja odprave Maja Mušič nas je kontaktirala že v lanskem letu, v času načrtovanja te zelo kompleksne odprave. Zanimalo jo je, če lahko z odpravo zberejo tudi druge zanimive podatke iz globin voda, v katere se odpravljajo. Ker potapljači dejansko lahko pridejo do jamskih predelov in globin, ki jih spelebiologi ne moremo doseči, smo se odzvali vabilu k sodelovanju. Predlagali smo, kaj in kako je smiselno raziskovati z biološkega vidika, ob upoštevanju omejitev in priložnosti, ki jih taka odprava ponuja. Predlagali smo beleženje prisotnosti živali in globin, na katerih jih bodo našli, ter pobiranje primerkov, če bodo razmere v globinah to dopuščale. Zaradi dekompresije se morajo potapljači ustavljati za dlje časa na določenih globinah, kar daje priložnost za iskanje živali.
Predstavitev metod, FOTO: Kjento Nuytkens
V maju 2026 je nekaj potapljačev iz Slovenije in Belgije prišlo na Oddelek za biologijo. Najprej sem jih predstavila nekaj ozadja, kaj je posebnega pri podzemnih živali, zakaj je raziskovanje podzemne biodiverzitete zanimivo, in o metodah vzorčenja v podzemlju. Potapljači so praktično preizkusili nekaj metod, npr. kako loviti živali s t.im. Sketovo flašo, ter si ogledali nekaj živih jamske živali v naši speleokomori.
Predstavitev metod, FOTO: Kjento Nuytkens
Po tem smo naprej nudili vso pomoč in svetovanje glede vzorčenja v podzemnih vodah v obeh jamah, kolege pa smo opremili tudi s potrebnim materialom in pripomočki za lov in shranjevanje živali.
Nabrane osebke bomo v Skupini pregledali in določili, katerih vrst so. Tudi če bo šlo za znane vrste, bomo s tem pridobili nove informacije o njihovem življenju in vodah, kjer jih najdemo, "pojasnjuje doc. dr. Zagmajster.
Pomen raziskovalnja z biološkega vidika
"Križna jama je sicer ena od štirih najbogatejših jam po podzemni biodiverziteti na svetu. Kar 60 različnih, izključno podzemnih vrst, je bilo najdenih tu, nova odkritja pa še lahko pričakujemo. Tudi za vrste, za katere sicer že vemo, da žive v tej jami, lahko pridobimo zanimive nove podatke o njihovem življenju, globinah, ki jih naseljujejo in podobno. Povsem mogoče bi bilo, da bi našli tudi kako dotlej še neodkrito vrsto za jamo. Na ekspediciji so tudi zbrali prve podatke o vodnih vrstah Nove Križne jame. Glede na povezanost obeh jam je bila pričakovana enaka vrstna sestava, a od tod vzorcev vodnih živali še nismo imeli.
Preizkušanje Sketove flaše, FOTO: Maja Zagmajster
Priprave na potop, FOTO: Maja Zagmajster
Ker potapljači pridejo v globine podzemnih voda, tam lahko naletijo na organizme, ki jih z brega speleobiologi redkeje najdemo. Tako smo se vprašali, če kdo, ali lahko potapljači v globinah voda Križne jame zagledajo in potrdijo prisotnost človeške ribice v jami? Za to jamo sicer obstaja zelo star in nezanesljiv podatek iz 19. stoletja, a nikoli potrjen odtlej - tako da je ne smatramo za prebivalca Križne jame (podroben pregled favne in zgodovine raziskav lahko najdete tu: Zunanja povezava na https://www.mdpi.com/1424-2818/13/5/210 Odpira se v novem oknu ). A vseeno – bi bilo pa zelo zanimivo, če bi morda te živali v jami vendarle opazili. Namreč, človeška ribica je prisotna v jamah in izvirih v okolici Križne jame, tako da bi jo lahko pričakovali tudi tu. A to doslej ni bilo potrjeno, in tudi na tej ekspediciji je ostalo tako. Človeške ribice niso videli."
Priprave na potop, FOTO: Maja Zagmajster
Dosedanje ugotovitve
"Gotovo je za odprava že dosegla nekaj pomemnih dosežkov, potapljači so prišli do izjemnih in težko predstavljivih globin (153 metrov!), odkrivajo zanimive nove prehode, ki jih dosegajo prvič, v podzemnih vodah poleg živih živali opazujejo tudi številne ostanke jamskih medvedov (ki jih je sicer v Križni jami precej).
Potop Križna jama, FOTO: Maja Zagmajster
Zame pa je najpomembnejši dosežek – vzpostavljeno sodelovanje, ko lahko različni strokovnjaki, vsak s svojim znanjem, dosežejo veliko več kot vsak zase. Če je volja in posluh za to. Vesela sem, da so se jamski potapljači, ki se soočajo z najbolj ekstremnih razmerami, ki jih dandanes v naravi še lahko izkusimo, da so se pozitivno odzvali in da so pri svojem raziskovanju pripravljeni odpreti tudi “biološko” oko. Torej iskati in pogledati organizme, ki jih v vodnih globinah lahko srečajo, in te informacije posredovati biologom. Nekaj takih “biološko aktivnih” jamskih potapljačev pri nas že imamo, a vsak dodatni lahko prispeva dodatna znanja iz teh slabo raziskanih predelov podzemlja. Skupaj lahko dosežemo res zanimiva odkritja, kot se je to nedavno tudi zgodilo, na globokem izviru v Beli Krajini:
Zunanja povezava na https://www.facebook.com/subbiolab.slovenia/posts/pfbid0RdpP9VZTRTeyeMYXDyyxHJj5eLCXb5UWE84JCtZ3bAHgRBcrR3tBbuXfsnJKgjBcl Odpira se v novem oknu," razlaga doc. dr. Zagmajster.
O raziskovalni odpravi je poročala tudi RTV Slovenija. Prispevek in videoposnetek sta na voljo na povezavah:
Zunanja povezava na https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175234869 Odpira se v novem oknu (od 5:34 dalje)