Smo potomci velike evolucijske sreče: prof. dr. Petra Golja o razvoju človeka
Človeška evolucija ni bila ravna pot proti uspehu, temveč zapleten proces, poln selitev, prilagoditev, srečevanj z drugimi človeškimi vrstami in tudi nevarnih približevanj izumrtju.
V oddaji Intelekta na Prvem programu Radia Slovenija je o razvoju človeka spregovorila prof. dr. Petra Golja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki med drugim predava evolucijo človeka. Pojasnila je, da je vrsta Homo sapiens stara približno od 200.000 do 300.000 let in da njenega nastanka ni mogoče umestiti v eno samo časovno točko. Razvoj nove vrste je namreč zelo dolgotrajen in zvezen proces, med katerim se skozi številne generacije postopoma kopičijo genetske spremembe.
Posebej osupljiv je podatek, da se je človeška populacija pred približno 900.000 leti po nekaterih ocenah zmanjšala na vsega okoli 1.200 do 1.300 posameznikov. Kot poudarja prof. dr. Petra Golja, smo zato pravzaprav potomci "velike evolucijske sreče".
V pogovoru razkriva tudi, kako so naši predniki zapustili Afriko, zakaj so pri selitvah sledili obalam, kaj smo podedovali od neandertalcev in denisovcev ter kako so nam njihove genetske značilnosti pomagale pri prilagajanju na hladnejša okolja in nove povzročitelje bolezni.
Zakaj smo med vsemi človeškimi vrstami obstali prav mi? Kakšno vlogo so pri tem odigrali jezik, sodelovanje, prilagodljivost in naključje?
Prisluhnite oddaji Zunanja povezava na Intelekta z naslovom Evolucija človeka: naključja, sreča in nekaj odločilnih prednosti Odpira se v novem oknu.
Povezava na dokument Transkript oddaje(1).pdf Odpira se v novem oknu
Vir: Radio Slovenija, Prvi program, oddaja Intelekta: Evolucija človeka: naključja, sreča in nekaj odločilnih prednosti, 7. julij 2026. Oddajo je pripravila Nina Slaček.