"Najprej nehajmo kvariti svet"

Na vprašanje, kdo bo popravljal svet, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj odgovarja drugače, kot bi pričakovali. Klimatologinja, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in soprejemnica Nobelove nagrade za mir bo 11. novembra častna gostja prireditve Bioznanost in človek 2026 na UL Biotehniški fakulteti, kjer je dolga leta raziskovala in poučevala.
»Izraz popravljati svet je mogoče kar preveč ambiciozen,« pravi. »Jaz bi najprej začela razmišljati o tem, da ga nehamo kvariti, ker dokler ga bomo kvarili, ga itak ne moremo popravljati.« Prednost imajo po njenem nepovratne spremembe, predvsem podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti. Škoda, ki jo naredimo planetu, se namreč na koncu kot bumerang vrne k nam.

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj že vrsto let opozarja na planetarne meje, ki opisujejo varen prostor delovanja, v katerem planet ostaja stabilen. Od devetih planetarnih meja smo jih šest že krepko prekoračili, presegamo pa tudi sedmo, ki se nanaša na stanje oceanov. Kaj to pomeni, ponazori s preprosto primerjavo: »Na polico lahko nalagamo knjigo za knjigo in polica se počasi upogne. Potem pa na koncu damo gor samo še neko majhno brošuro in dobimo zlom.«
Spremembe po njenih besedah niso le naravni procesi, ampak segajo tudi v našo identiteto. Ob izginjanju Triglavskega ledenika opozarja, da ne izgubljamo zgolj ledu. »Bil je simbol Triglava, Triglav pa je simbol naše države. S tem, ko ga izgubljamo, izgubljamo del kulturne dediščine.«
Kljub temu ostaja usmerjena v rešitve. Upanje vidi v okoljski diplomaciji, v sodelovanju različnih ved in v prenovi izobraževanja. »Danes zeleno ni več strošek. Danes je to ena najboljših investicij, ker so najdražje stvari takrat, ko nečesa zmanjka.« Pomembno vlogo pripisuje tudi umetnosti, saj umetniki po njenih besedah sporočila, ki jih znanstveniki ne spravijo dlje od možganov, spravijo v srca.

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je klimatologinja in agrometeorologinja. Doktorirala je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je vodila katedro za agrometeorologijo. Kot dolgoletna članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe IPCC je bila podpredsednica delovne skupine za vplive, prilagajanje in ranljivost. IPCC je leta 2007 prejel Nobelovo nagrado za mir, zato je ena od njenih soprejemnic. Je ena najprepoznavnejših slovenskih sogovornic o podnebnih spremembah in dolgoletna komunikatorka znanosti.
Letošnja prireditev Bioznanost in človek z naslovom Kdo bo popravljal svet? se sprašuje o vidnih rešitvah in nevidnih temeljih trajnostnega razvoja.
Program prireditve je na voljo Povezava na dokument TUKAJ Odpira se v novem oknu.
Na prireditvi bodo nastopili še:
Ljupka Vrteva, inženirka leta 2023, ki jo je Society of Women Engineers letos uvrstila med dvanajst inženirk sveta, ki jih velja poznati, bo s predavanjem Onkraj samoumevnega pokazala, kaj se skriva v stavbah, v katerih živimo in delamo.
Dr. Žiga Malek z UL Biotehniške fakultete in Mednarodnega inštituta za uporabno sistemsko analizo IIASA na Dunaju bo s predavanjem Rešitve in pasti reševanja sveta s pomočjo bioznanosti pokazal, katere rešitve res delujejo.
Izr. prof. dr. Veljko Pejović z UL Fakultete za računalništvo in informatiko bo s predavanjem Kdo plača pamet? Umetna inteligenca in njen nevidni račun razkril, koliko energije porabi umetna inteligenca.
Bioznanstveni slam
V drugem delu sledi Bioznanstveni slam Popravi svet v 5 minutah. Sedem mladih raziskovalk in raziskovalcev Univerze v Ljubljani in slovenskih inštitutov bo imelo natanko pet minut, da v živo in brez branja predstavijo svojo rešitev. Zmagovalca izbere občinstvo.
Kdaj in kje
Sreda, 11. november 2026, ob 16.00, Dvorana prof. dr. Janeza Hribarja, Dekanat UL Biotehniške fakultete, Jamnikarjeva 101, Ljubljana.
Vstop je prost, prijava pa je obvezna, ker je število mest omejeno. Prijavite se na Zunanja povezava na povezavi Odpira se v novem oknu ali s spodnjo QR kodo.
Med udeleženci, ki bodo z nami do konca večera, bomo izžrebali 10 nagrad, s katerimi bo vaša pot po mestu bolj trajnostna.
Prireditev poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in je uvrščena v Mesec znanosti 2026.





