Botanični vrt Univerze v Ljubljani že 216 let navdihuje in izobražuje
12. junija obeležujemo Mednarodni dan izobraževanja v botaničnih vrtovih, namenjen predstavitvi vloge izobraževanja v botaničnih vrtovih ter prenosu znanja v vsakdanje življenje. Letošnji dan je posvečen varovanju biodiverzitete, ozaveščanju o podnebnih spremembah in gradnji trajnostne prihodnosti skozi izobraževanje. Ena najpomembnejših vlog botaničnih vrtov je prav izobraževanje najširše javnosti.
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani izobražujemo ljudi vseh starosti – od otrok v vrtcih, osnovnošolcev in dijakov do študentov ter obiskovalcev tretjega življenjskega obdobja. Če želimo otrokom pozornost ponovno usmeriti k naravi in stran od elektronskih naprav, moramo s tem začeti že v vrtcu ter nadaljevati na vseh ravneh izobraževanja.
V ta namen smo pripravili raznolike programe za vse starostne skupine, zasnovane na podlagi učnih načrtov. Programi vključujejo oglede tropskega rastlinjaka in zunanjega dela vrta po izbranih tematikah ter različne delavnice, prilagojene željam in potrebam šol ter stopnji izobraževanja.
Med vsebinami naj omenimo le nekatere: splošno vodenje z ogledom najbolj zanimivih rastlin, rastlinske organe, ekologijo, sistematiko, barja in močvirja, samostojno raziskovalno delo, rastline in opraševalce, lesnate rastline, razmnoževanje rastlin, zdravilne in uporabne rastline, medovite rastline, znanilce pomladi, biodiverziteto ter sajenje rastlin.
Vsako leto nas obišče približno 380 organiziranih skupin različnih starostnih in interesnih profilov. Poleg šolskih skupin so vse številnejše tudi turistične skupine in druge interesne skupnosti.
Poleg vodenj za šolske skupine vsak mesec pripravljamo tudi različne dogodke za širšo javnost. Med njimi so javna vodenja, delavnice in večji tradicionalni dogodki. Že od leta 2015 pripravljamo Festival zvončkov, ki obiskovalce vsako pomlad navdušuje s snežno belimi preprogami cvetočih zvončkov ter spremljevalnim programom predavanj, otroških delavnic, vodenj in natečajev.
Ob gregorjevem organiziramo izdelovanje Gregorčkov, kjer si otroci izdelajo svoje splave. V času pomladnega razcveta pripravljamo Bolšji sejem rastlin, na katerem sodelujejo tudi zunanji ponudniki. Ob dnevu Zemlje, dnevu biodiverzitete in svetovnem dnevu čebel pripravljamo vsebine, povezane s temi pomembnimi temami.
Med najbolj priljubljenimi dogodki za otroke je tudi jesensko izrezovanje buč, ki smo ga poimenovali Strahci. Poleg ustvarjanja vključuje čarovniška vodenja, ustvarjalne delavnice in možnost okrepčila. Ob koncu novembra vabimo še na izdelovanje adventnih venčkov iz naravnih materialov. Zaradi velikega zanimanja smo morali delavnico razširiti na več terminov.
Na področju izobraževanja smo objavili tudi številne znanstvene članke, svoje izkušnje in dobre prakse pa redno predstavljamo na mednarodnih kongresih in simpozijih botaničnih vrtov.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani ima dolgo pedagoško tradicijo. Z izobraževanjem se je ukvarjal že ustanovitelj vrta Franc Hladnik, prvi docent za botaniko na tedanjih visokih šolah. Že takrat je ob sredah organiziral odprta predavanja in vodstva za širšo javnost. Zanimivo je, da smo ob ponovni uvedbi rednih javnih vodenj v devetdesetih letih, ne da bi to vedeli, ponovno izbrali prav sredo.
Sodobni pedagoški programi za šole zunaj univerzitetnega okolja neprekinjeno potekajo od leta 1986, ko jih je ponovno uvedla prof. dr. Jelka Strgar. Letos tako obeležujemo že 40 let njihovega neprekinjenega izvajanja.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1810 kot obvezni del tedanjih visokih šol. Tudi po njihovi ukinitvi je ohranil univerzitetni značaj, saj je bil od začetka povezan z mrežo evropskih univerzitetnih vrtov. Po ustanovitvi Univerze v Ljubljani leta 1919 pa je postal njen najbolj urejen sestavni del, kot je zapisano v univerzitetnem letopisu. Svojo pedagoško vlogo tako opravlja že 216 let.
Večino organiziranih obiskov predstavljajo osnovnošolske in srednješolske skupine. Še vedno je najbolj priljubljen splošni ogled vrta, po odprtju tropskega rastlinjaka leta 2010 pa se je število obiskov občutno povečalo. Največ skupin nas obišče maja in junija. V zadnjih letih opažamo tudi večje zanimanje za vodenja z delavnicami, zlasti za delo z lupami, sajenje rastlin in samostojno raziskovalno delo, vse več zanimanja pa je tudi za tematike, povezane z opraševalci.
Obiskovalci lahko znanje pridobivajo tudi samostojno. Po vrtu jih vodijo različne informativne in tematske poti. Od leta 2016 med Botaničnim vrtom in Ljubljanskim gradom poteka tematska pot Fleischmannovega rebrinca. Leta 2019 smo ob 250-letnici rojstva Alexandra von Humboldta in stoletnici obnovitve Univerze v Ljubljani uredili Humboldtovo učno pot. Leta 2023 pa je nastala še Scopolijeva pot, posvečena 300-letnici rojstva Giovannija Antonia Scopolija.
Vrt sodeluje tudi z različnimi ambasadami in mednarodnimi ustanovami. Od leta 1999 v njem cvetijo japonske češnje, z Indijsko ambasado v Sloveniji smo pripravili predstavitev rastlin ajurvede, z Muzejem krščanstva na Slovenskem in portugalskim botaničnim vrtom Belém pa razstavo Svetih rastlin. V sodelovanju s Smithsonian Gardens iz Washingtona smo postavili izobraževalne panoje o povezanosti rastlin in opraševalcev ter pomenu ohranjanja biodiverzitete.
V avli tropskega rastlinjaka so obiskovalcem na voljo brezplačne zgibanke o biodiverziteti, opraševalcih, zeleni infrastrukturi, invazivnih rastlinah in drugih zanimivih temah. Izobražujemo tudi s pomočjo rastlinskih etiket, raziskovalnih beležnic za otroke ter številnih drugih pristopov.
Leta 2023 smo pripravili didaktični pripomoček Pomladanke – jih poznaš?, ki je izšel v slovenskem in angleškem jeziku. Predstavlja znanilke pomladi skozi ilustracije, pesmice, uganke in zanimivosti. Vsebuje tudi komplet barvic, semena dveh rastlinskih vrst ter igro spomin. Posebnost pripomočka je, da je izdelan iz papirja iz invazivne rastline japonski dresnik, s čimer opozarjamo tudi na problematiko invazivnih vrst.
Znanje prenašamo tudi neposredno na učitelje. Oktobra 2024 smo v okviru projekta LIFE SEEDFORCE izvedli Katis usposabljanje za učitelje na temo varovanja rastlinskih vrst. Udeleženci so spoznavali pomen biodiverzitete, zelene infrastrukture, semenske banke in dejavnosti Botaničnega vrta ter se seznanili z učnimi pristopi za obravnavo teh vsebin v šolskem prostoru.
Leta 2026 smo sodelovali tudi pri pripravi virtualnega sprehoda Utrip botaničnega vrta, ki je nastal v okviru projekta TeachXR. Izdelal ga je Laboratorij za multimedijo Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Gre za 360-stopinjski virtualni sprehod, ki uporabnikom omogoča raziskovanje zunanjih delov vrta, tropskega rastlinjaka, semenske banke in starega rastlinjaka.
Virtualni sprehod je dostopen v okviru projekta e-Torba:
Zunanja povezava na https://etorba.sio.si/media/botanicni_vrt/ Odpira se v novem oknu
Prispevek pripravili: Maja Tomšič, Katja Malovrh, Blanka Ravnjak in Jože Bavcon, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Biotehniška fakulteta UL.
Vir fotografij: Botanični vrt Univerze v Ljubljani.