Kdo plača pamet? Izr. prof. dr. Veljko Pejović na Bioznanost in človek razkriva nevidni račun umetne inteligence

Veljko_Pejović_1Izr. prof. dr. Veljko Pejović, UL Fakulteta za računalništvo in informatiko, vir UL FRI

Umetna inteligenca je v nekaj letih postala del našega vsakdana. Z njo pišemo sporočila, prevajamo, iščemo informacije in ustvarjamo slike. Odgovor dobimo v nekaj sekundah in zdi se, kot da je nastal iz nič. Za vsakim odgovorom pa stojijo podatkovni centri, ki neprestano porabljajo ogromne količine električne energije in vode za hlajenje.

Na predavanju z naslovom Kdo plača pamet? Umetna inteligenca in njen nevidni račun bo izr. prof. dr. Veljko Pejović iskal odgovore na vprašanja, zakaj so podatkovni centri za umetno inteligenco tako energijsko potratni, zakaj običajno iskanje po spletu postaja enako potratno kot vprašanje, zastavljeno ChatGPT-ju, in kako bo množična uporaba umetne inteligence vplivala na prizadevanja za razogljičenje.

Globalno se bo poraba električne energije v velikih podatkovnih centrih verjetno podvojila že v nekaj letih. Lokalna okolja to plačujejo z višjimi položnicami za elektriko, energetika je pred novim izzivom za omrežje, cilji pariškega podnebnega dogovora pa bodo še nekoliko bolj oddaljeni.

Izr. prof. dr. Veljko Pejović na UL Fakulteti za računalništvo in informatiko vodi raziskave mobilnega in energijsko učinkovitega računalništva, zlasti umetne inteligence na robnih napravah. To so telefoni, senzorji in druge naprave, ki jih uporabljamo vsak dan in ki lahko del dela opravijo same, namesto da bi vse pošiljale v oddaljene podatkovne centre. Doktoriral je iz računalništva na Univerzi v Kaliforniji v Santa Barbari. Zavzema se za odgovoren razvoj umetne inteligence, ki upošteva tudi okoljske in etične posledice tehnologije.

Letošnji večer Bioznanost in človek z naslovom Kdo bo popravljal svet? se sprašuje o vidnih rešitvah in nevidnih temeljih trajnostnega razvoja. Umetna inteligenca je morda najbolj nazoren primer. Rešitev, ki jo vidimo vsak dan, stoji na energiji, vodi in surovinah, ki jih ne opazimo, dokler ne začne primanjkovati.

Na prireditvi bodo nastopili še

Ljupka Vrteva, inženirka leta 2023, ki jo je Society of Women Engineers letos uvrstila med dvanajst inženirk sveta, ki jih velja poznati, bo s predavanjem Onkraj samoumevnega pokazala, kaj se skriva v stavbah, v katerih živimo in delamo.

Dr. Žiga Malek z UL Biotehniške fakultete in Mednarodnega inštituta za uporabno sistemsko analizo IIASA na Dunaju bo spregovoril o tem, katere rešitve res delujejo in kje se skrivajo pasti, ki jih opazimo šele, ko rešitev že uporabljamo.

V drugem delu sledi Bioznanstveni slam Popravi svet v 5 minutah. Mladi raziskovalke in raziskovalci bodo imeli natanko pet minut, da v živo in brez branja predstavijo svojo rešitev. Zmagovalca izbere občinstvo.

Večer bo s kratkim govorom sklenila prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in soprejemnica Nobelove nagrade za mir.

Kdaj in kje

Sreda, 11. november 2026, ob 16.00, Dvorana prof. dr. Janeza Hribarja, Dekanat UL Biotehniške fakultete, Jamnikarjeva 101, Ljubljana.

Vstop je prost, prijava pa je obvezna, ker je število mest omejeno. Prijavite se na Zunanja povezava na forms.cloud.microsoft/e/9A0FbXecUY Odpira se v novem oknu. Med udeleženci, ki bodo z nami do konca večera, bomo izžrebali 10 nagrad za trajnostno mobilnost.

Prijava_QR_Bioznanost in človek 2026Objava_10_nagrad_1080x1080_3

Prireditev poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in je uvrščena v Mesec znanosti 2026.