ODZIV: Nove genomske tehnike so korak k sodobnejšemu in bolj trajnostnemu kmetijstvu

Predlagane spremembe glede NGT: deregulacija

Komentar Katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na članek MMC: https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropska-komisija-zeli-razrahljati-pravila-za-oznacevanje-gensko-spremenjenih-rastlin/780130

 

Zakaj so spremembe smiselne

Predlagane spremembe glede (ne)označevanja gensko preurejenih rastlin lahko razumemo kot pomemben korak naprej v smeri sodobnega, znanstveno utemeljenega in bolj prilagodljivega kmetijstva.

Nove genomske tehnike (NGT), kot je CRISPR/Cas, omogočajo izjemno natančne in ciljno usmerjene spremembe v genomu rastlin. Te spremembe so po svoji naravi pogosto enake ali zelo podobne spremembam, ki lahko nastanejo spontano v naravi ali pa so rezultat klasičnih metod mutacijskega žlahtnjenja, ki so v EU že desetletja deregulirane.

Zato je smiselno, da regulativni okvir to znanstveno dejstvo ustrezno prepozna in ne obravnava vseh tehnik enako, ne glede na stopnjo posega ali tveganje.

gso

 

Evropa zaostaja za drugimi državami

Trenutna stroga regulacija na področju gensko spremenjenih organizmov (GSO) v EU pogosto zavira razvoj in uvajanje inovacij v rastlinski pridelavi.

V primerjavi z drugimi globalnimi akterji, kot so Združene države Amerike, Kanada in Argentina, kjer so nekatere oblike gensko preurejenih rastlin že regulirane bolj sorazmerno glede na tveganje, EU zaostaja.

Prilagoditev pravil za določene tipe novih genomskih tehnik bi omogočila bolj konkurenčno okolje za evropsko znanost, žlahtnitelje in kmetijstvo ter spodbudila prenos znanja iz raziskav v prakso.

 

Kaj to pomeni za okolje in prehransko varnost

Sodobne molekularne tehnologije imajo velik potencial za razvoj rastlin, ki so:

  • bolje prilagojene podnebnim spremembam,
  • odpornejše na bolezni in škodljivce,
  • učinkovitejše pri rabi vode in hranil.

To pomeni manjšo potrebo po fitofarmacevtskih sredstvih in gnojilih, kar neposredno prispeva k bolj trajnostni in okolju prijazni pridelavi hrane.

V kontekstu izzivov, kot so podnebne spremembe, degradacija tal in zagotavljanje prehranske varnosti, so takšne rešitve ključnega pomena.

 

Ključna razlika: nove genomske tehnike niso klasični GSO

Nove genomske tehnike omogočajo ciljno usmerjene spremembe v dednem zapisu organizmov. Gre predvsem za “urejanje” lastnega genoma rastline, pri čemer se lahko posamezni geni izklopijo, spremenijo ali aktivirajo, brez nujnega vnosa tuje DNA.

To je ključna razlika v primerjavi s klasičnimi gensko spremenjenimi organizmi (GSO), kjer se pogosto v genom vnašajo geni iz drugih, tudi nesorodnih vrst (npr. bakterij).

Pri mnogih NGT spremembah končni rezultat genetsko ni ločljiv od mutacij, ki bi lahko nastale naravno ali s klasičnim mutacijskim žlahtnjenjem.

 

Zaupanje javnosti ostaja ključno

Ob vseh spremembah regulative je nujno ohraniti visoko raven varnosti ter transparentnosti, saj je zaupanje potrošnikov ključno.

Pomembno je zagotoviti jasno komunikacijo o tem, kaj nove genomske tehnike dejansko pomenijo, kako se razlikujejo od klasičnih GSO ter kakšne so njihove prednosti in morebitna tveganja.

Le z uravnoteženim pristopom, ki temelji na znanstvenih dokazih in odprtem dialogu z javnostjo, bo mogoče doseči širše sprejemanje teh tehnologij.