Mohammad Yonesi je kot sedemnajstletnik prečkal meje, gore in morje, da bi pobegnil iz Afganistana. Danes je magister agronomije z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Mohammad Yonesi, rojen leta 1999 v Iranu, je odraščal v Afganistanu. Leta 2016, ko je bil star 17 let, je življenje zaradi razmer v Afganistanu zanj postalo pretežko in prenevarno, zato se je odločil zapustiti državo in se kot nezakoniti migrant podal na pot v Evropo. Potoval je sam, brez družine, kmalu se je priključil nezakonitemu valu ostalih migrantov. Pot, ki jo je opravil je bila izjemno nevarna. Iz Irana je prečkal mejo s Turčijo, kjer so tihotapske poti potekale skozi nevarna gorska območja. Iz turške obale se je z drugimi migranti v majhnem čolnu odpravil proti Grčiji. Plovba do grških otokov, med drugim do Lesbosa, je bila življenjsko tvegana.
V času največjega migrantskega vala so številni pot nadaljevali v severne države, "Jaz pa sem ostal v Sloveniji, saj mi avstrijske oblasti niso dovolile vstopa v Avstrijo. Na meji so nas vračali nazaj".
Slika 1: Mohammad Yonesi z nezakonitimi prebežniki v Sloveniji leta 2016 (VIR: osebni arhiv)
Prvi koraki v Sloveniji
Po prihodu v Slovenijo je bil nekaj dni zaprt v postopkih v centru za tujce v Postojni, nato tri tedne v Lendavi. Prejel je odločbo, da mora državo zapustiti v 30 dneh, razen če zaprosi za azil. Skupaj z drugimi nezakonitimi migranti je v Ljubljani zaprosil za azil in bil premeščen v center za migrante na Viču. "Prve mesece bivanja v Sloveniji sem se trudil čim bolj naučiti slovenskega jezika in slovenske kulture".
Izobraževanje in pot do fakultete
Mohammad azila nikdar ni prejel, ima pa pa status mednarodne zaščite, ki ga mora vsaki dve leti podaljšati. V okviru Slovenske filantropije je čez nekaj mesecev bivanja v Sloveniji spoznal prijaznega gospoda, dr. Matjaža Lunačka, ki ga je velikosrčno sprejel v svoje stanovanje in mu zagotovil varen dom. Tam živi še danes. Ker je imel Mohammad neveljavne dokumente o končani osnovnošolski izobrazbi (hodil v neuradno šolo, kamor so hodili sami migranti), mu tukaj niso priznali izobrazbe. Zato se je v Sloveniji vpisal v osnovno šolo za odrasle in v enem samem letu zaključil 7., 8. in 9. razred osnovne šole. Nato se je uspešno vpisal na Gimnazijo Bežigrad in v treh letih opravil vse obveznosti, saj je prvi letnik zaključil že poleti.
Tekom šolanja mu je največ težav povzročala slovenščina, zato se je učenja jezika lotil resno. Udeležil se je tečajev slovenščine, bral slovenske, nemalokrat tudi otroške knjige, med njimi Piko Nogavičko. Tudi dr. Lukaček, ki ga je sprejel pod svojo streho mu je ogromno pomagal, saj je imel v svojem domu veliko zanimivih slovenskih knjig, ki jih je Mohamad z veseljem prebiral. V gimnaziji so mu bili najlažji predmeti fizika, kemija in matematika.
Po uspešno opravljeni maturi se je Mohamad želel vpisati na Fakulteto za farmacijo, vendar ni zbral dovolj točk. Nato se je odločil za študij agronomije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, univerzitetni program, kamor je bil sprejet.
Študij agronomije in raziskovalno delo
Mohammad pravi, da agronomijo vidi kot nepogrešljivo vedo sedanjosti in prihodnosti. "Saj bomo ljudje vedno potrebovali hrano", pravi. Čeprav število vpisov na agronomijo zadnja leta upada, je Mohamad prepričan, da študij agronomije ni v zatonu. "Mislim, da bo kmalu jasno, da ta študij postaja vse bolj aktualen, saj ne govorimo le o predelovanju hrane, ampak tudi o nujnem varovanju narave, okolja. Znanja o agronomiji imajo posebej v času podnebnih sprememb vse večji pomen". Nenazadnje pa je na agronomiji tudi zanimivo študirati, pove Mohammad: "Veliko je terenskih dni, zanimivega dela v rastlinjakih, sadovnjakih, okolje je lepo, prijazno, vzpodbudno, zato težko razumem, da je zanimanja med mladimi za ta študij vse manj".
Slika 2: Med izvajanjem preiskusa (VIR: osebni arhiv)
Čeprav je k nam prišel kot migrant, na Biotehniški fakulteti, priznava, ni imel večjih težav. "Profesorji, asistenti in sošolci so mi ves čas pomagali pri razumevanju strokovnih izrazov, saj mi je slovenski jezik nemalokrat predstavljal izziv. Velikokrat sem kakšne besede slišal prvič in si jih nisem znal razlagati".
Slika 3: Podelitev diplomskih listin (VIR: osebni arhiv)
Magistrsko nalogo je pripravil pod mentorstvom doc. dr. Žige Laznika, z naslovom Kemotaksični odziv parazitskih ogorčic polžev na izbrane sekundarne metabolite krompirja. "Najin odnos z mentorjem je bil zelo profesionalen. Še več, profesor je bil odziven, vedno pripravljen pomagati, med poletnimi počitnicami sem pri njemu opravljal tudi študentsko delo, nato pa smo skupaj objavili znanstveni članek v reviji Agronomy, ki nosi enak naslov, kot moja magistrska naloga. Vsi profesorji na UL BF, Oddelku za agronomijo, so bili prijazni in pripravljeni pomagati."
Slika 4: Terensko delo s sošolci UL BF (VIR: osebni arhiv)
Življenje danes in prihodnji cilji
Mohammad, ki je na UL BF uspešno zaključil magisterij iz agronomije, si želi še naprej delati na raziskovalnem področju. Razmišlja tudi o doktorskem študiju, za zdaj pa išče zaposlitev. Ker še nima slovenskega državljanstva – zgolj status mednarodne zaščite – mora vsako leto urejati osebne dokumente. Za pridobitev slovenskega državljanstva je namreč pogoj, da neprekinjeno dela vsaj dve leti v Sloveniji in plačuje davke, zato je naslednja misija najti službo.
»Ostati v Sloveniji je bila v resnici dobra priložnost in izbira, saj je šolanje tukaj brezplačno in verjetno bistveno bolj dostopno, kot bi bilo v tujini«. Mohammad je prepričan, da mu sta mu prav vztrajnost in osredotočenost na končanje študija pomagala, da je dosegel svoje cilje. »Slovenci ste veseli ljudje, niste tako hladni kot npr. Skandinavci, niti ne tako topli kot npr, Španci. Ste tudi zelo natančni, kot Nemci, a ne preveč. Dodaja, da smo Slovenci tudi zelo prijazni, saj ni imel nobenih slabih izkušenj. "Imate tudi bogato in izredno lepo naravo, v kateri se človek dobro počuti. Edino, kar mi v Sloveniji ni tako zelo všeč, je vreme. Od koder prihajam imamo suhe zime, v Sloveniji so zime meglene, hladne, vlažne".
Slika 5: Po zagovoru magistrske naloge (VIR: osebni arhiv)
Hvaležnost za podporo
"Na tej točki bi se kot magister agronomije UL BF rad iz srca zahvalil, ne le dr. Lunačku, ki mi je omogočil topel dom, ampak tudi vsem profesorjem, asistentom, raziskovalcem in sošolcem – tako z gimnazije Bežigrad kot z Biotehniške fakultete. Rad bi se zahvalil tudi prijateljem in vsem ostalim, ki sem jih spoznal na svoji poti, ki so mi omogočili, da sem v Sloveniji prijazno sprejet, da dokončal drugo stopnjo študija in dosegel meni osebno zelo pomembne cilje. Hvala vsem! "
Mohammad Yonesi, magister agronomije z UL Biotehniške fakultete, je v Sloveniji našel dom, izobrazbo in prihodnost. Njegova zgodba je opomnik, da vztrajnost, znanje in priložnosti lahko premagajo najtežje začetke. In da so – kljub drugačnosti v jeziku in kulturi – prav ljudje s svojo odprtostjo in pripravljenostjo pomagati tisti, ki ne le osrečujemo eden drugega, ampak tudi družbo kot tako.