UL Biotehniška fakulteta predstavila rezultate evropskega projekta BroilerNet in soustvarjala razpravo o prihodnosti slovenskega perutninarstva
V Slovenskih Konjicah je 19. junija 2026 potekalo 3. srečanje perutninskega sektorja v Sloveniji in zaključni dogodek evropskega projekta BroilerNet, ki povezuje partnerje iz 13 evropskih držav pri iskanju in prenosu najboljših praks na področju reje pitovnih piščancev. Projekt, financiran v okviru programa Horizon Europe, spodbuja izmenjavo znanja med raziskovalci, rejci, svetovalnimi službami in industrijo z namenom izboljšanja dobrobiti živali, trajnosti reje, učinkovitosti proizvodnje in kakovosti končnih proizvodov.
Na dogodku je sodelovala tudi Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je kot slovenski partner pomembno prispevala k izvedbi projekta. Fakulteto sta zastopala izr. prof. dr. Manja Zupan Šemrov z Oddelka za zootehniko, nacionalna koordinatorka projekta BroilerNet v Sloveniji, ter izr. prof. dr. Aleš Kuhar, strokovnjak za agrarno ekonomiko.
V strokovnem delu programa je izr. prof. dr. Manja Zupan Šemrov predstavila devet evropskih primerov dobrih praks, ki so se v okviru projekta izkazali kot učinkoviti pri izboljševanju reje pitovnih piščancev. Poseben poudarek je namenila tudi slovenskim primerom uspešnega prenosa znanja v prakso. Predstavili so jih predstavniki Perutnine Ptuj, Veterinarske ambulante Perutnine Ptuj, Perutninarske zadruge Ptuj in kmetije Drofelnik, njihove rešitve pa so bile v okviru projekta prepoznane kot primeri odličnosti in nagrajene s certifikati dobrih praks.
Predstavljene dobre prakse dokazujejo, da lahko sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami, gospodarstvom in rejci pomembno prispeva k izboljšanju dobrobiti živali, učinkovitejši organizaciji dela, večji trajnosti reje ter višji kakovosti končnega proizvoda, kar koristi tudi potrošnikom.
Osrednji del dogodka je predstavljala okrogla miza z naslovom Prihodnji razvoj perutninarstva v Sloveniji: krepitev slovenskega kmetijstva ter razvojne usmeritve sektorja. Na njej so sodelovali predstavniki države, gospodarstva, kmetov in stroke, med njimi tudi izr. prof. dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete. Razprava je osvetlila ključne izzive slovenskega perutninarstva, med katerimi so prostorsko umeščanje novih kmetijskih objektov, konkurenčnost domače proizvodnje, regulativni okvir, naraščajoči proizvodni stroški ter usklajevanje razvoja z okoljskimi in družbenimi pričakovanji.
Sogovorniki so se strinjali, da prihodnost slovenskega perutninarstva ne temelji zgolj na proizvodni učinkovitosti, temveč tudi na povezovanju vseh deležnikov – raziskovalcev, rejcev, industrije, države in potrošnikov. Prav sodelovanje in učinkovit prenos znanja v prakso sta bila tudi osrednje vodilo evropskega projekta BroilerNet.
Ob zaključku dogodka je izr. prof. dr. Manja Zupan Šemrov predstavila ključne dosežke štiriletnega projekta ter poudarila pomen nadaljnjega sodelovanja med znanostjo in prakso pri razvoju trajnostnega in konkurenčnega perutninarstva. Projekt BroilerNet je v štirih letih vzpostavil evropsko mrežo za prepoznavanje, vrednotenje in širjenje preverjenih rešitev na področju reje pitovnih piščancev ter pomembno prispeval k hitrejšemu prenosu inovacij v vsakodnevno prakso.
Dogodka se je udeležil tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, ki je v uvodnem nagovoru poudaril pomen slovenskega perutninarstva za prehransko varnost, razvoj podeželja in oskrbo prebivalcev s kakovostno domačo hrano.