razstava v maneži_ drežniška koza
Drežniška koza na razstavi v maneži 

Na posvetu z naslovom Dan drežniške koze je v uvodu mag. Danijela Bojkovski predstavila delo Javne službe nalog genske banke v živinoreji (JSGBŽ). Program dela zajema štiri glavna strateška področja: spremljanje stanja in karakterizacija pasem, mehanizmi trajnostne rabe in razvoja živalskih genskih virov,  oblike ohranjanja, politike ter inštitucije in človeške zmogljivosti. Prednostne naloge zajemajo ohranjanje v izvornem okolju (oz. izven), delovanje genske banke, izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, vzgoja in usposabljanje, ozaveščanje in povezovanje različnih deležnikov.

Nato so raziskovalci in sodelavci Biotehniške fakultete predstavili opravljene raziskave edine avtohtone pasme koz, drežniške koze. 

Neža Pogorevc

Neža Pogorevc, mag. inž. zoot, je predstavila raziskavo genetske karakterizacije in ugotavljanja avtentičnosti drežniške koze. V raziskavo je bilo poleg drežniške koze vključenih 113 pasem iz celega sveta. S soavtorji so potrdili homogeno genetsko strukturo drežniške koze, njen edinstven genetski podpis in neodvisni izvor.

Simon Hrovat

Prof. dr. Simon Horvat je predstavil študijo barve dlake in barvnih vzorcev pri drežniški kozi. Raznolikost barv in barvnih vzorcev pri drežniški kozi je v primerjavi s podatki v literaturi in v primerjavi z obarvanostjo drugih pasem koz izjemno velika. Zaradi preferenčne odbire določenih barvnih vzorcev (predvsem črne barve) se v genski banki zamrzuje seme kozlov, ki imajo redke barvne vzorce in so z genetsko analizo potrjeni, da pripadajo drežniški pasmi.

Marko Bizjak

Določanje očeta kozličev z genskimi testi je predstavil Marko Bizjak, mag. inž. zoot. Med leti 2019-2022 so zbrali vzorce ušesnega tkiva 301 mladiča in 50 plemenskih kozlov. Kot potencialne očete so zajeli tudi živali moškega spola, ki so bili analizirani prejšnja leta. Na podlagi rezultatov testa očetovstva so v letih 2019-2022 dopolnili 205 rodovnikov (od tega 87 rodovnikov v letu 2022). Pri majhnih in ogroženih populacijah je potrjevanje porekla pomembno rejsko opravilo tudi z vidika izbire najbolj nesorodnega plemenskega kozla za koze v posameznem tropu ter z vidika genetskega vrednotenja za lastnosti prireje.

Barbara Sosič

Ob koncu je rejce in strokovne sodelavce nagovorila Barbara Sosič iz Slovenskega etnografskega muzeja. Zbrane je spodbudila k zaščiti reje drežniške koze kot nesnovne kulturne dediščine. Predstavila je postopek ob vpisu v register nesnovne dediščine in doprinos opisa tradicije k ohranjanju kulturne dediščine. Izpostavila je tudi prednosti, ki bi jih vpis v nesnovno kulturno dediščino doprinesel kozjereji v Posočju. Gre za strokovno priznanje pomembnosti znanj in tradicij, ki so jo rejci več generacij nadgrajevali in stem pasmo tudi  ohranili.

Več informacij o posvetu lahko najdete na spletni strani Javne službe nalog genske banke v živinoreji