Profesor UL BF, prof. dr. Marko Kreft, prejel najvišje državno priznanje za znanstveno odličnost
Puhovo nagrado za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate prejme skupina šestih raziskovalcev: dr. Mateja Gabrijel Blatnik, prof. dr. Helena H. Chowdhury, prof. dr. Marko Kreft, doc. dr. Simon Hawlina, prof. dr. Matjaž Jeras in akad. prof. dr. Robert Zorec.
Skupina je razvila inovativno metodo, ki s pomočjo elektrofuzije bolnikovih lastnih tumorskih in dendritičnih celic spodbuja imunski sistem, da prepozna in uniči rakave celice.
(FOTO: Matjaž Tavčar)
Puhova nagrada – najvišje priznanje za znanstveno odličnost
Puhova nagrada je najvišja državna nagrada na področju uporabe znanstvenih spoznanj v praksi. Republika Slovenija jo podeljuje za izume, tehnološke in netehnološke razvojne dosežke ter za uporabo znanstvenih izsledkov z različnih področij – od naravoslovja in ved o življenju do družboslovja in humanistike.
Nagrajeni dosežki imajo izjemen pomen za gospodarski ali družbeni razvoj posameznega področja, regije ali države.
Nagrado, ki nosi ime po slovenskem izumitelju Janezu Puhu, podeljuje Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, in sicer od leta 2018 dalje.
Zdravljenje z imunohibridomi – ko bolnikove celice postanejo zdravilo
Pri zdravljenju raka se pogosto pojavi težava, da imunski sistem bolezni ne zazna ali jo sčasoma preneha prepoznavati. Nagrajena raziskovalna skupina je zato uporabila svoje znanje o zlivanju celic v električnem polju in o celičnih mehanizmih imunskega odziva.
Z elektrofuzijo so združili bolnikove lastne dendritične celice – ključne spodbujevalke imunskega odziva – z njegovimi tumorskimi celicami. Tako so nastali imunohibridomi, ki nosijo tumorske antigene in hkrati aktivirajo imunski sistem.
Raziskovalci so ugotovili, da pri tem postopku ne pride le do zlitja celičnih membran, temveč tudi do zlivanja notranjih organelov, kot so lizosomi, kar dodatno pospeši predstavitev tumorskih antigenov imunskim celicam.
Zdravilo, razvito na osnovi tega principa, so klinično preizkusili na bolnikih z rakom prostate. Spremljanje je trajalo do leta 2021, rezultati pa so pokazali, da terapija spodbuja imunski sistem, je učinkovita in brez neželenih učinkov.
Gre za enega redkih primerov v Sloveniji, kjer je temeljna raziskava prerasla v klinično uporabno zdravljenje.
(FOTO: Daniel Novakovič/STA)
Odziv Puhovega nagrajenca prof. dr. Marka Krefta
Ob prejetju nagrade smo prof. dr. Krefta, ki je pred leti prevzel tudi Zoissovo nagrao, vprašali o pomenu novega priznanja.
Kako komentirate Puhovo nagrado?
»Puhovo nagrado bomo prejeli kot skupina šestih raziskovalcev iz različnih inštitucij. Za razvoj celičnega zdravila je bilo nujno dobro sodelovanje vseh sodelavcev in podpora vseh ustanov. Zelo smo veseli, da so predlagatelji in Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj prepoznali pomen našega razvojnega dosežka kot rezultat sodelovanja.«
Kaj vam osebno pomeni znanost?
»Znanost je radovednost, razmišljanje, odkrivanje. Sem temeljni znanstvenik, zanimajo me predvsem biološki mehanizmi. Včasih, največkrat nepričakovano, odkritja postanejo uporabna.«
Imate kakšno sporočilo za raziskovalce in družbo?
»Izogibajmo se sklicevanju na zdravo pamet in avtoriteto. Če je nekaj splošno znano in večina tako misli, ne pomeni nujno, da je res. In če strokovnjak nekaj trdi, to še ne pomeni, da je res.«
Kako vidite UL Biotehniško fakulteto?
»UL BF vidim kot dinamično, spodbudno in odprto akademsko okolje, ki ga zaznamujejo raznolikost, ustvarjalnost in medsebojno spoštovanje.«
Raziskava prof. dr. Krefta in sodelavcev predstavlja primer odličnega sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami in kliničnimi okolji, kjer temeljno znanje o celičnih procesih neposredno vodi v uporabne inovacije z družbenim pomenom.
Gre za prelomni korak v razvoju medicine in dokaz, da lahko tudi slovenska znanost pomembno prispeva k razvoju sodobnih terapevtskih pristopov.
Iskrene čestitke!
Objave, pomembne za razvoj zdravila:
Blatnik, M., Bergant Marušič, M., Kreft, M., Jeras, M., Zorec, R. (2009). Fused late endocytic compartments and immunostimulatory capacity of dendritic-tumor cell hybridomas. The Journal of Membrane Biology, 229(1), 11–18. Zunanja povezava na https://doi.org/10.1007/s00232-009-9171-7 Odpira se v novem oknu
Blatnik, M., Kreft, M., Zorec, R. (2008). Monitoring lysosomal fusion in electrofused hybridoma cells. Biochimica et Biophysica Acta – Biomembranes, 1778(2), 483–490. Zunanja povezava na https://doi.org/10.1016/j.bbamem.2007.10.013 Odpira se v novem oknu
Blatnik, M., Repnik, U., Kreft, M., Grilc, S., Jeras, M., Zorec, R. (2004). Quantification of cell hybridoma yields with confocal microscopy and flow cytometry. Biochemical and Biophysical Research Communications, 314, 717–723. Zunanja povezava na https://doi.org/10.1016/j.bbrc.2003.12.154 Odpira se v novem oknu
Haque, H. C., Hawlina, S., Blatnik, M. G., Trkov, S., Kreft, M., Lenart, G., Cukjati, M., Kopitar, A. N., Kejžar, N., Ihan, A., Ležaič, L., Grmek, M., Kmetec, A., Jeras, M., & Zorec, R. (2021). Survival of castration-resistant prostate cancer patients treated with dendritic–tumor cell hybridomas is negatively correlated with changes in peripheral blood CD56brightCD16⁻ natural killer cells. Clinical and Translational Medicine, 11(8), 1–7. Zunanja povezava na https://doi.org/10.1002/ctm2.505 Odpira se v novem oknu