Med znanostjo in skupnostjo: prostovoljski prispevek profesorice UL BF
Prostovoljstvo je nepogrešljiv del športnih dogodkov – od največjih mednarodnih tekmovanj do lokalnih prireditev. A ob tem pogosto spregledamo, da so med prostovoljci tudi strokovnjaki in pedagogi, ki to vrednoto prenašajo naprej. Med njimi je tudi naša izr. profesorica dr. Vida Rezar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelka za zootehniko.
Izr. prof. dr. Vida Rezar
Njeno prostovoljno delo v Planici ni izpostavljeno zaradi funkcije, temveč zaradi konkretnega prispevka. Od leta 2023 sodeluje kot prostovoljka, ob tem pa vodi skupino za pomoč obiskovalcem, ki je bila vzpostavljena ob organizaciji svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah.
Prostovoljstvo kot del akademske in družbene odgovornosti
Vloga profesorice Rezarjeve jasno kaže, da prostovoljstvo ni ločeno od akademskega prostora. Kot pedagoginja mlade spodbuja k vključevanju v prostovoljske aktivnosti, ki se pogosto začnejo že v društvih, in jih razume kot pomemben del osebnega in družbenega razvoja.
Njeno delo v Planici vključuje usmerjanje obiskovalcev, podajanje informacij, pomoč pri orientaciji na prizorišču ter podporo v različnih situacijah, tudi ko gre za izgubljene predmete ali pomoč otrokom in staršem. Gre za naloge, ki pomembno prispevajo k celotni izkušnji dogodka.
Ob tem poudarja, da je delo zahtevno, vendar prinaša občutek notranjega zadovoljstva – zlasti v trenutkih, ko obiskovalci izrazijo hvaležnost.
Prostovoljsko ekipo za pomoč obiskovalcem v Planici vodi Vida Rezar, sicer profesorica na UL Biotehniški fakulteti (čepi na sredini), ki ima različne prostovoljske izkušnje od študentskih let in tudi z nekaterih drugih športnih prizorišč. FOTO: osebni arhiv Vide Rezar
Zgled tudi znotraj fakultete
Pomembno je, da profesorica dr. Rezar svojo prostovoljsko naravnanost prenaša tudi v akademsko okolje. Kljub obveznostim s pedagoškim in raziskovalnim delom nemalokrat tudi na Biotehniški fakulteti poprime za fotoaparat ali kamero, se udeleži dogodkov ter prostovoljno pripravlja in montira promocijske fotografije in videe za Oddelek za zootehniko.
Takšno delovanje presega osnovne delovne naloge in dodatno prispeva k prepoznavnosti ter kakovostni predstavitvi fakultete.
Pomen prostovoljcev v športu
Kot izpostavlja Olimpijski komite Slovenije, prostovoljci ostajajo ključni za izvedbo športnih dogodkov. V Sloveniji velik del športnih organizacij temelji prav na prostovoljnem delu, ki omogoča tako organizacijo velikih tekmovanj kot tudi delovanje društev na lokalni ravni.
Planica je pri tem eden najvidnejših primerov: vsako leto pri izvedbi sodeluje več sto prostovoljcev, ki pokrivajo različna področja – od logistike do dela z obiskovalci.
Biotehniška fakulteta kot del širše družbe
Primer profesorice dr. Rezarjeve potrjuje, da Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ni vpeta le v znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo, temveč aktivno sodeluje tudi v širšem družbenem prostoru.
S svojim zgledom kaže, kako lahko posameznik znotraj akademske skupnosti prispeva k skupnosti tudi zunaj predavalnic in laboratorijev.
Prostovoljstvo tako ni le podpora športu, temveč tudi odraz vrednot – sodelovanja, odgovornosti in povezanosti – ki jih na fakulteti prenašajo na nove generacije.
*Povzeto po članku v časopisu Delo, vir:Zunanja povezava na https://www.delo.si/delov-poslovni-center/dpc-sport/brez-prostovoljstva-ne-bi-bilo-medalj-niti-tekem Odpira se v novem oknu)