Asist. Tanja Šumrada iz Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na Oddelku za zootehniko je o projektu povedala: »Prispevanje k varstvu biotske pestrosti, habitatov in krajine je eden od devetih specifičnih ciljev Skupne kmetijske politike po letu 2021, saj rezultati nekaterih raziskav in spremljanja stanja izkazujejo slabo stanje ohranjenosti biodiverzitete v kmetijski krajini. V projektu bomo zato preizkusili nekatere nove ukrepe, predvsem na njivskih površinah, ki temeljijo na zelo ciljnem in rezultatsko usmerjenem izvajanju. Poleg praktičnega preizkusa ukrepov na terenu pa želimo njihovo primernost preveriti tudi pri lokalnih kmetih, v kar bo aktivno vključena naša raziskovalna skupina.«  

Preizkus novih rezultatsko usmerjenih ukrepov

V projektu bodo pripravili podatkovne podlage in preizkusili možne različice ukrepov za ohranjanje in izboljšanje stanja populacij pribe, poljskega škrjanca in hribskega škrjanca. Vse tri vrste ptic gnezdijo pretežno na njivah in imajo upadajoče populacije na lokalnem ali nacionalnem nivoju. 

Pilotno bodo preizkusili ukrepe za obnovo dveh travniških Natura 2000 habitatnih tipov (6210 in 6410), ki sta glede na zadnje poročilo po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 v slabem stanju (ocena U2) tako v alpski kot kontinentalni regiji. Za potrebe vzpostavljanja cvetnih pasov ali obnove ogroženih travniških habitatnih tipov na drugih kmetijskih gospodarstvih bodo raziskali možnost uporabe biomase s tradicionalnih pozno košenih travnikov, kar lahko predstavlja novo tržno priložnost za kmetije na območjih Natura 2000.  

V projektu bodo naslovili tudi krajinske elemente, ki jih ptice potrebujejo za petje, prehranjevanje in gnezdenje, vendar jih v zmerno do zelo intenzivni kmetijski krajini primanjkuje. To se odraža v negativnih populacijskih trendih ptic na takšnih območjih, ti elementi pa so pomembni tudi za opraševalce. Gre predvsem za lesne krajinske značilnosti (drevesa in grmi, mejice in solitarne grme ter drevesa), robne habitate (cvetni in deteljno-travni pasovi) in kratkotrajno (eno- ali dvoletno) praho.   

Predlagani ukrepi imajo širše pozitivne okoljske učinke na področju izboljšanja rodovitnosti tal in zmanjševanja erozije, varstva vodnih virov in blaženja ter prilagajanja na podnebne spremembe.   

Pristop projekta

Praktični preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta potekala na treh projektnih območjih:

• Goričko,
• Dravsko-Ptujsko-Središko polje in
• Ljubljansko barje.

Praktični preizkus in analiza izvedljivosti ukrepov bosta vključevala:

• pridobivanje potrebnih podatkovnih podlag s ciljnimi popisi stanja, 
• preizkus sistema komunikacije med raziskovalci, svetovalno službo in kmetijskimi gospodarstvi pri izvajanju ukrepov na terenu, 
• pilotno izvedbo na sedmih kmetijskih gospodarstvih in preizkus primernih metod za vrednotenje uspešnosti ukrepov ter 
• analizo izvedljivosti na podlagi intervjujev in fokusnih skupin ter anketiranja najmanj 300 predstavnikov kmetijskih gospodarstev. 

Projektna območja na podlagi obstoječih podatkov sodijo med ključna območja za ohranjanje ciljnih vrst ptic in travniških habitatnih tipov v Sloveniji, hkrati pa med njimi obstajajo določene razlike v kmetijskih praksah, ki zahtevajo nekoliko različno zasnovo ukrepov. Vsa projektna območja so deloma ali v celoti vključena v omrežje Natura 2000. Goričko, del Središkega polja in Ljubljansko barje so bili razglašeni tudi za krajinske parke.  

Pomemben del projekta bo namenjen tudi prenosu znanja med ciljnimi skupinami, ki so ključne za uvajanje v projektu razvitih rešitev v prakso in za njihovo vključitev v instrumente kmetijske politike. Izvedli bodo več delavnic in demonstracij projektnih rešitev za kmetijska gospodarstva, strokovnjake in študente ter pripravili priročnik, ki bo dostopen tako v tiskani kot digitalni obliki. Rezultate projekta pa bodo na projektnih in drugih območjih v Sloveniji razširjali tudi s pomočjo različnih medijev in javnih dogodkov.  

Kontaktna oseba na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani: asist. Tanja Šumrada. E: .   

Partnerji v projektu so:

• E-ZAVOD (vodilni partner),
• Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS),
• Jeruzalem SAT,
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta,
• KGZ – Zavod Ljubljana,
• KGZ – Zavod Ptuj,
• Kmetija Filo,
• Kmetija Temlin,
• Kmetija Hujs.
• Kmetija Metličar,
• Kmetija Tancek
• Kmetija Šteblaj in
• Občina Ormož.