1. Zakaj si se odločila za sodelovanje?

Monika: Za EIT Food Fellowship sem izvedela od znanca, ki se je pred leti tudi sam udeležil te prakse. S pozitivnimi odzivi je pritegnil moje zanimanje. Ko sem pred dobrim letom zaključevala Erasmus izmenjavo v Nemčiji, sem ugotovila, kako te lahko takšna izkušnja obogati in koliko novih znanj ti prinese, zato sem želela izkoristi še možnost prakse v tujini.

Larissa: Letos so prvič ponudili možno dela od doma oz. hibridnega dela. Ker si želim tuje znanje prinesti v Slovenijo in graditi na naši prihodnosti, sem izkoristila priložnost, da lahko delam za tujino, pridobivam izkušnje in znanje, obenem pa živim in študiram v udobju svojega doma. Zanimali so me tudi postopki izbiranja kandidatov in kako to poteka pri evropskih projektih.

2. Opiši svojo izkušnjo s potekom selekcije kandidatov?

Monika: Aprila sem najprej izpolnila obsežno prijavnico na njihovi spletni strani, ki zahteva tudi 1-minutni predstavitveni video. Sledil je prvi krog, kjer smo bili razdeljeni v ekipe in skupaj reševali nalogo, pri kateri nas je opazovala komisija, in ocenjevala naše delo v skupini. Kasneje smo se lotili samostojnih nalog v dveh sklopih po 30 minut iz matematike in logičnega razmišljanja, ki niso bile najbolj lahek oreh. Čudovit občutek je, ko po nestrpnem čakanju, če si sprejet v naslednji krog, prejmeš pozitiven odgovor. Naši podatki so bili potem poslali podjetjem, ki so stopila v stik z nami in nas pozvali na razgovor, če smo se jim zdeli primerni za njihovo podjetje. V tem koraku selekcije je potrebno tudi nekaj sreče, ki je bila tokrat na moji strani, saj sem dobila kar dve ponudbi. Eno iz Belgije in drugo iz Švedske. Odločitev je bila težka, ker je delo pri obeh podjetjih na prvi pogled bilo videti zelo zanimivo. Na koncu sem se odločila za Švedsko, kjer mi je bilo ponujeno več praktičnega dela v razvoju in laboratoriju, ki me zelo veseli.

Larissa: Odgovoriti sem morala na različna vprašanja o sebi. Princip vprašalnika se mi je zdel zelo zanimiv. Vseboval je vprašanja kot je npr. ''Na kateri dosežek si ponosna in katere lastnosti si pri tem morala uporabiti?'' Posneti sem morala tudi enominutni ''pitch'', kjer sem morala predstaviti, zakaj se prijavljam na Fellowship oz. svoje mnenje, zakaj sem najboljši kandidat za program. V tej točki bi rada povedala, da bi vsakemu svetovala, da si tekom gradnje kariere vzame čas in izvede to vajo. Čas je kratek, povedati moraš bistvo o sebi. S tem dobiš realno sliko sebe, stopnje samozavesti in v kaj glede sebe verjameš in katere so tvoje pomanjkljivosti.

Ko sem prestala prvi krog, je sledil ''Assessment centre'', t.j. enodnevni ''online kamp'', kjer smo izpolnjevali različne preizkuse, tako logično-matematične kot tudi skupinske (dani smo bili v naključne ekipe). Predvsem so preizkušali naš ''team spirit''.

Ta del se mi je zdel najbolj poučen in zanimiv, saj mi je dal jasen objektiven pogled na šibkosti in prednosti.

Po prestanem krogu so sledile ponudbe delodajalcev. V tej fazi so z EIT-ja posredovali delodajalcem naše izpolnjene prijavnice, video-pitch in druge podatke evalvacij. Sledili so intervjuji in dogovarjanja z delodajalci.

3. Kako so potekali razgovori s podjetji?

Monika: Podjetja stopijo v stik preko elektronske pošte ali tudi po telefonu, kjer se na kratko predstavijo, opišejo kakšen kader iščejo in če pokažeš zanimanje, predlagajo tudi termin za online srečanje. Sama se na razgovore nisem preveč pripravljala in mi tudi ni bilo potrebno, saj so bili zelo sproščeni. Želeli so, da se na kratko predstavim, povem katero področje dela me najbolj zanima, kje se vidim v prihodnosti in tudi če poznam njihovo podjetje. Povedala sem tudi, kje sem že delala, katera področja so mi bolj domača, v kakšni ekipi se dobro znajdem in zakaj sem se odločila ravno za študij Živilstva. Po nekaj dneh pa sem dobila sporočilo o njihovi odločitvi.

Larissa: Razgovori so potekali preko video klica. Po enem letu predavanj in dela na spletu ter drugimi izkušnjami z razgovori, mislim, da smo se ljudje že dobro navadili na tovrstno obliko razgovorov. Bili so sproščeni. Delodajalci so predstavili, kaj iščejo oz. delajo, dali so mi besedo, da povem, kaj sama želim. Vsi delodajalci so želeli, da bi prišla v njihove države, vendar zaradi študija in drugih zadolžitev v Sloveniji nisem bila pripravljena potovati. Sedaj, ko smo pred začetkom novih lock-downov, in je ena izmed držav, od katerih sem dobila ponudbo, že z zaprtimi mejami, sem zelo hvaležna, da sem se vseeno uspela zmeniti za delo preko spleta. Podjetjem sem po pogajanjih podala svoj odgovor, ali sem se zanje odločila ali ne. Dodali smo se na Linkedin-u, v kolikor bi mogoče sodelovali v prihodnost

4. Kakšne so tvoje zadolžitve, kjer opravljaš prakso?

Monika: Prakso bom opravljala v podjetju Glucanova na oddelku za raziskave in razvoj, kjer trenutno razvijajo malice med obroki namenjenim starejši populaciji, da bi tako izboljšali njihov prehranski status. Takšno delo zagotovo pomeni veliko praktičnega razvoja izdelkov v njihovem laboratoriju, pa tudi karakterizacijo prototipov in senzorično analizo. Kaj več pa bom videla, ko začnem z delom. ;)

Larissa: Delala bom v projektnem managementu, pomagala bom pri prijavah in izvedbah projektov. Skrbela bom za ''back-office'' pri delovanju projekta za iskanje rešitev v vinarski industriji v boju proti podnebnim spremembam in drugih projektih (veliko takih, ki se izvajajo pod okriljem EIT)

5. Kaj pričakuješ od izmenjave?

Monika: Na prvem mestu bogate izkušnje in veliko novega znanja, ker vem, da mi bo koristilo na nadaljnji karierni poti. Takšna izkušnja v tujini zame predstavlja korak iz cone udobja in možnost za osebno rast. Praksa v takšnem podjetju je res edinstvena priložnost za pridobivanje dragocenih kompetenc, delo s sodobnimi tehnologijam in možnost širjenja obzorja. Tako da že nestrpno čakam dan, ko se bom odpravila na Švedsko.

Larissa: Pričakujem, da se bom dodatno usposobila za učinkovito delo od doma. Delam namreč za državo, ki govori drugi jezik in ima drugačno pisavo od naše, kar lahko predstavlja veliko oviro pri sporazumevanju. Predvsem pa si želim priučiti nove načine razmišljanja in priti do rešitev, ki jih bom lahko implementirala v Sloveniji, poleg seveda dolgotrajnega sodelovanja med državama.

Avtor: Pripravila ekipa EIT Food hub Slovenija