Mednarodno zaključno konferenco projekta »Čezmejno sodelovanje in ekosistemske storitve za dolgoročno ohranjanje populacij velikih zveri v severnih Dinaridih« so projektni partnerji organizirali skupaj s Svetovno organizacijo za varstvo narave (WWF). Osrednji namen konference je bil predstaviti tako rezultate projekta kot nova znanja, ki so jih pridobili pri spremljanju zveri in njihovega gibanja ter prebivalcev in njihovega odnosa do zveri. Posebnost projekta je, da so bili vanj vključeni ključni predstavniki obeh držav, ki sodelujejo pri upravljanju velikih zveri. Projekt je tako pripomogel k grajenju medsebojnega zaupanja ter poznavanja posameznih institucij. Aleksandra Majić Skrbinšek, prva vodja projekta je povedala: »To bo omogočilo lažje meddržavno sodelovanje v prihodnosti ter tako pripomoglo k ohranjanju populacij velikih zveri.« Izvajalci projekta upajo, da bosta državi po projektu pripravili tudi strategijo sodelovanja, strokovnjaki pa s smernicami za harmonizacijo metodologij za spremljanje populacije volka in risa k konkretizaciji le-te.

V prvem delu konference so predstavili ukrepe za zmanjševanje tveganj, ki ogrožajo velike zveri. Partnerji v projektu so predstavili sobivanje ljudi in velikih zveri, kako preprečiti konflikte in zmanjšati povoze velikih zveri.  
Ob krepitvi populacij velikih zveri je skrb za lajšanje sobivanja z njimi še posebej pomembna, zato so v projektu izvajali cel niz preverjenih rešitev za lažje sobivanje z velikimi zvermi, kot je na primer namestitev medovarnih smetnjakov, vzgoja pastirskih psov ter donacije varovalnih električnih ograj.
Drugi ukrepi pa so naslavljali problem povozov na prometnih cestah ter motnjo, ki jo lahko predstavljajo obiskovalci na območju velikih zveri znotraj čezmejnega Natura 2000 projektnega območja. Aleksandra Majić Skrbinšek je pojasnila: »Pri pripravi in izvedbi aktivnosti za lažje sobivanje z velikimi zvermi je treba upoštevati pričakovanja lokalnega prebivalstva in v vse procese vključiti ljudi, ki dobro razumejo učinke sobivanja z zvermi, tako negativne kot pozitivne. V sklopu projekta smo tako izvedli več kot več kot 25 delavnic, ki so pokrile različne teme povezane z velikimi zvermi.«

V drugem sklopu, ki je bil namenjen predstavitvi novih spoznanj o velikih zvereh s poudarkom na razumevanju vloge zveri v ekosistemih, je dr. Irena Kavčič s Katedre za ekologijo in varstvo okolja na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze predstavila »Kulturne ekosistemske storitve, ki jih prinaša prisotnost velikih zveri«: »Velike zveri so v zadnjih desetletjih dobile novo vlogo na najrazličnejših področjih človekovega delovanja, še posebej pri ohranjanju narave, izobraževanju, raziskovanju, rekreaciji in prepoznavnosti območij. To po eni strani prinaša nove priložnosti za družbo in za promocijo varstva velikih zveri (pod skupnim imenom - kulturne ekosistemske storitve), po drugi strani pa je lahko njihova neodgovorna raba tudi grožnja za dolgoročno ohranjanje (npr. neodgovorno izvajanje turističnih dejavnosti).« V okviru projekta je bila izvedena tudi prva raziskava na čezmejnem prostoru SI-HR o ekosistemskih storitvah velikih zvereh. Aleksandra Majić Skrbinšek je o raziskavi povedala: »Osredotočili smo se na kulturne ekosistemske storitve velikih zveri in ekosistemske storitve, ki izhajajo iz načina prehranjevanja medveda in volka, saj prav ta karakteristika teh vrst pogosto opredeljuje izzive, s katerimi se soočamo pri njihovem varstvu (škode na domačih živalih, prehranjevanje s hrano iz antropogenih virov), po drugi strani pa jo izkoriščamo pri njihovem upravljanju (krmišča, mrhovišča).«
V drugem sklopu je bila poleg kulturnih ekosistemskih storitev in raziskave predstavljena še fiziologija velikih zveri.

V tretjem sklopu, ki je bil namenjen harmonizaciji čezmejnega upravljanja velikih zveri, so bile najprej predstavljene velike zveri na območju projekta ter izboljšanje upravljanja prek harmoniziranih ukrepov. Nato je sledila predstavitev Jaka Črtaliča, ki je skupaj s prof. dr. Hubertom Potočnikom, oba s Katedre za ekologijo in varstvo okolja na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze, pripravil predstavitev »Prehodnost in povezljivost čezmejnega prostora velikih zveri«: »Velike zveri za preživetje potrebujejo velika območja, pri čemer ne poznajo državnih meja. Hkrati pa habitati ob meji, zaradi redke poseljenosti ter zadostne količine plena, predstavljajo najbolj kakovostni habitat za velike zveri v Sloveniji ter na Hrvaškem.« Jaka Črtalič je pri predstavitvi izpostavil tudi, da so rezultati raziskave o povezljivosti pokazali, da ograje predstavljajo veliko oviro pri prehajanju obmejnega območja in da lahko pri živalih z manjšim območjem gibanja celo prepolovijo njihov teritorij: »Na mejnem območju med Slovenijo in Hrvaško je 19 transektov ograj v skupni dolžini 56 km. Na tem območju smo zabeležili le 24 prehodov. Na območju brez ograje (približno 250 km) pa smo zabeležili več kot 2500 prehodov.« Pri raziskavi so poleg Biotehniške fakultete sodelovali tudi raziskovalci Veterinarske fakultete v Zagrebu.

V zadnjem, četrtek sklopu, so raziskovalci predstavili načine ozaveščanja o pomenu velikih zveri. Najprej je bil predstavljen izobraževalni film, v sklopu projekta je bilo pripravljenih osem izobraževalnih filmov, eden daljši in sedem krajših. Pri osveščanju je izrednega pomena tudi izobraževanje, tako o zvereh kot o naravovarstvu. Manca Velkavrh je skupaj z Ano Pšeničnik, obe s Katedre za ekologijo in varstvo okolja na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze, predstavila izvedena izobraževanja in osveščanja v projektu: »Preko izobraževanja lahko pripomoremo k izboljšanju odnosa ljudi do velikih zveri in sobivanja z njimi. Zato smo izvedli več delavnic za splošno javnost, vključili pa smo tudi učence osnovnih šol. Pripravili smo priročnik za učitelje osnovnih šol, ki jim ponuja nabor različnih dejavnosti za obogatitev učnega procesa. To jim bodo omogočale tudi e-lekcije, prek katerih lahko interaktivno spoznavamo velike zveri, njihovo ekologijo in biologijo. Aktivno pa smo sodelovali tudi z občino Pivka pri oblikovanju vsebin za center DINA – Center o velikih zvereh oziroma center za interpretacijo velikih zveri in promocijo sobivanja z njimi, ki bo po zaključku projekta osrednja točka dinarsko-kraškega prostora Slovenije in Hrvaške za prikaz in širjenje vseh orodij in znanj o velikih zvereh ter usmerjanja obiska v celotnem območju severnih Dinaridov. «  Izobraževalno vlogo bodo po zaključku projekta imele tudi učne poti Mašun, Leska in Kolpa, ki so nastale pod vodstvom projektnih partnerjev Zavoda za gozdove Slovenije, Narodnega parka Risnjak ter mesta Vrbovsko. Le te bodo prek usmerjanja obiskovalcev ter ozaveščanjem o velikih zvereh zmanjšale motnjo zaradi rekreativnih dejavnosti v habitatih velikih zveri ter okrepile sposobnosti, znanja ter zavedanje obiskovalcev o pomembnosti sobivanja človeka in velikih zveri. V času trajanja projekta so sodelavci  Zavod za gozdove Slovenije vzpostavili tudi kmetijo dobrih praks, kjer so bili demonstrirani učinkoviti varovalni sistemi proti škodi velikih zveri ter dobre kmetijske prakse in bo tudi v prihodnje pomemben del izobraževalnih procesov, tako za vse, ki so v neposrednem stiku z zvermi kot tudi za druge.

Konferenco projekta Carnivora Dinarica je zaključila Meta Mavec in izpostavila konkretne rezultate, ki bodo svoje delovanje nadaljevali tudi po zaključku projekta, učne poti Mašun, Leska in Kolpa, ki bodo obiskovalcem v življenjskem prostoru velikih zveri predstavljale njihove značilnosti ter zakaj je njihovo ohranjanje pomembno; didaktični kotički na osnovnih šolah in e-gradiva, ki bodo na ne čisto šolski način izobraževali nove generacije učencev o biologiji in ekologiji velikih zveri; kmetijo dobrih praks, kjer bo na Suhorju v Brkinih moč iz prve roke izvedeti, kako učinkovita so sredstva za preprečevanje škod ter kako jih pravilno uporabiti; center DINA v Pivki, ki bo usmerjal obiskovalce in prebivalce in jih ozaveščal o pomenu velikih zveri ter deloval tudi kot vozlišče vseh podatkov o turistični ponudbi in dobrih praksah za Slovenijo in Hrvaško; ukrepe za preprečevanje škode - pastirski psi, ograje za preprečevanje škod, medovarni smetnjaki ter dinamična prometna signalizacija bodo prispevali k zmanjšanju konfliktov z velikimi zvermi ter obora za osirotele risje, kjer bodo lahko mladiči, ki drugače ne bi preživeli, rehabilitirani in vrnjeni v naravno okolje.
Meta Mavec je v zaključku izpostavila: »Obe raziskavi, torej raziskava o povezljivosti in raziskava o ekosistemski storitvah, pa sta povečali naše poznavanje velikih zveri ter bosta pripomogli k boljšemu upravljanju s populacijami velikih zveri. Naše današnje druženje pa bi rada zaključila s tole mislijo. Sobivanje ljudi in velikih zveri, še posebej na podeželskih območjih severnih Dinaridov  v Sloveniji in na Hrvaškem sega v daljno preteklost. To dediščino moramo negovati še naprej, saj želimo velike zveri ohraniti v naravnem okolju za naše zanamce. Kajti če varujemo velike zveri, ohranjamo tudi njihove habitate in prek njih ostale vrste, ki tukaj živijo. Da bi nam to uspelo, je pomembno, da še naprej pridobivamo nova znanja – in sicer o vlogi velikih zveri v ekosistemu in njihovi biologiji, o načinih uspešnega sobivanja, ključen pa je tudi prenos teh znanj do lokalnih skupnosti in odločevalcev. Velike zveri ne poznajo meja, zato je za uspešno dolgoročno ohranjanje velikih zveri potrebno meddržavno sodelovanje ter skupno upravljanje dinarske populacije volka, risa in medveda.«

Otvoritvena prireditev centra DINA je potekala po zaključeni konferenci. Center so uradno odprli Robert Smrdelj, župan občine Pivka, ter Nina Seljak, direktorica Urada za evropsko teritorialno sodelovanje in finančne mehanizme. Robert Smrdelj je ob tem povedal: »Center DINA je produkt razmisleka, kako na preprost način (lahko bi rekli s turističnim pristopom) približati ljudem problematiko konflikta in kaj velike zveri so. Pomembno je vedeti, zakaj se zveri obnašajo tako kot se, kako one vidijo svet okrog sebe, zakaj je pametno ohranjat ustrezne populacije zveri oziroma zakaj se je vredno potruditi za sobivanje.« Nina Seljak pa je izpostavila pomen projekta kot primera dobre prakse, ki se bo s številnimi konkretnimi elementi nadaljeval tudi po zaključku projekta, tudi v okviru centra DINA.

Vodilni partner projekta: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Projektni partnerji: Zavod za gozdove Slovenije, Občina Pivka, Veterinarska fakulteta v Zagrebu, NP Risnjak, Občina Vrbovsko in Primorsko-goranska županija

Finančni program: Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija - Hrvaška

Trajanje projekta: 01.09.2018 - 31.08.2021

Vrednost projekta: 2.333.997,75 €

Več o projektu: https://www.carnivoradinarica.eu/

Celotni dokument s 30-letno statistiko mehanizma Interreg na povezavi