Strateški načrt je ključen dokument za Skupno kmetijsko politiko za naslednjih 5 let in je sestavljen iz dveh delov, prvi je vezan na stabilnost, ki bo zagotovljena z neposrednimi plačili in tržnimi ukrepi, drugi je pa razvojni del. Prof. dr. Luka Juvančič je ob tem povedal: »Strateško načrt prinaša poenostavitve in izboljšave kot je enotno plačilo na hektar, 25 odstotkov neposrednih plačil prvega stebra namenja shemi okolje in podnebje, pozitivno pa je tudi dodatno neposredno plačilo za mlade kmete. Dobro je, da so se deležniki uspeli dogovoriti, da je bil na tem področju dosežen konsenz.«

Z novim načinom izvajanja neposrednih plačil bo prišlo do prerazporeditev sredstev med sektorji in tipi kmetijskih gospodarstev. Izračuni, ki so bili  pripravljeni na Katedri za agrarno ekonomiko, politiko in pravo, kažejo, da bo ekonomsko najbolj prizadet sektor govedoreje, predvsem reja krav dojilj, proizvodnja mleka v hribovitih območjih in vzreja pitancev. Prof. dr. Luka Juvančič je pojasnil: »Poslabšanje ekonomskega položaja v teh panogah bi lahko ublažili z dodatnimi proizvodno vezanimi plačili. Za druge panoge, npr. poljedelstvo, pa bi lahko ekonomski položaj kmetij izboljšali s ciljno usmerjeno shemo za okolje in podnebje za njivske površine.« 

Zelo pomembno je, da čimprej pride do konsenza med deležniki glede se prihodnjega načina neposrednih plačil. Na ta način bomo namreč prihranili čas in energijo za pripravo in dogovor glede izvedbe razvojnega dela strateškega načrta. Prof. dr. Luka Juvančič je pojasnil: »Predlog izrecno poudarja pomen povezovanja, tako v segmentu (z javnimi sredstvi podprtih) skupinskih in povezanih naložb, kot tudi v segmentu upravljanja s tveganji v kmetijstvu, npr. vzajemni sklad. Namen povezovanja je doseganje višje skupne dodane vrednosti in krepitev odpornosti vzdolž verig vrednosti, v katere sta vključena slovensko kmetijstvo in gozdarstvo. Prav je, da država podpre tiste verige vrednosti, ki svojo prepoznavnost in uspešnost gradijo na kakovostnih surovinah z zajamčenim slovenskim poreklom.«

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj pa je predstavila podnebne spremembe in opozorila na projekcije, ki prikazujejo ranljivost slovenskega kmetijstva zaradi podnebnih sprememb. V povezavi z novim Strateškim načrtom Skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 pa je izpostavila: »Za ekonomsko vzdržnost slovenskega kmeta bo pomembno finančno sodelovanje vseh sektorjev, ki se jih kmet s svojimi dejavnostmi dotika, npr. za turistično dejavnost ministrstva za gospodarstvo, za proizvodnjo energije ministrstva za okolje in drugi.« Opozorila je tudi, da je čas, da se podpre slovenskega kmeta, tako pri njegovih dejavnostih kot pri nadaljnjem razvoju.