Naslovnica   csm_30.11_EFI_107_211a85fbdc 

 

V okviru projekta GenResBridge so partnerji, med katerimi je sodelovala tudi Slovenija oziroma predstavnica Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pripravili strategije v podporo ohranjanju in trajnostni rabi genskih virov. Pripravljena in predstavljena je bila Strategija za genske vire za Evropo ter v okviru evropskih programov še tri posamezne strategije za rastlinske in živalske genske vire za prehrano in kmetijstvo ter za genske vire gozdnega drevja. 

Predstavitev, ki jo je otvoril minister dr. Jože Podgoršek, je potekala v torek, 30. novembra 2021, v Bruslju. Cilj predstavljene strategije je krepitev ohranjanja in trajnostne rabe genskih virov v Evropi, ki so temeljna osnova trajnostnega kmetijstva in gozdarstva, prehranske varnosti, krožnega gospodarstva, prilagajanja podnebnim spremembam ter podpirajo biogospodarstvo in konkurenčnost Evropske unije.

Predstavljena strategija genskih virov je nastala kot rezultat raziskovalnega projekta GenResBridge, financiranega iz programa Obzorje 2020 in vodenega s strani Evropskega gozdarskega inštituta, kjer je tudi sedež evropskega programa za genske vire gozdnega drevja (EUFORGEN). V projektu je sodelovalo 17 partnerjev, od tega iz Slovenije dva partnerja, za področje strategije za trajnostno rabo in ohranjanje  živalskih genskih virov Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in za področje trajnostne rabe in ohranjanja genskih virov gozdnega drevja Gozdarski inštitut Slovenije. S pripravo strategije so raziskovalci sledili smernicam in zavezam v evropskem zelenem dogovoru, pa tudi globalnim političnim okvirjem in zakonodajnim instrumentom, ki vključujejo cilje trajnostnega razvoja. Omenjene tri strategije, za področje rastlinskih in živalskih genskih virov ter genskih virov gozdnega drevja, so raziskovalci pripravili v sodelovanju s tremi evropskimi programi za genetske vire, ECPGR (Evropski program za rastlinske genetske vire), ERFP (Evropski program za živalske genetske vire) in EUFORGEN (Evropski program genskih virov gozdnega drevja).
Projektni partnerji so ugotavljali, da je poleg razvoja Strategije za genske vire v Evropi (SGV) kot glavnega proizvoda projekta, pomembno tudi sodelovanje med tremi različnimi evropskimi programi, v okviru katerih so nastale spremljajoče strategije, torej med rastlinskimi, živalskimi in genskimi viri gozdnega drevja.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, je v svojem otvoritvenem govoru  izpostavil: »Izguba genske raznovrstnosti in erozija genskih virov kritično vplivata na ranljivost kmetijstva in gozdarstva, pridelavo zdrave hrane in ohranjanje zdravega okolja. Zavedati se moramo, da lahko s svojimi prizadevanji v procesih oblikovanja politik vplivamo na vse ravni biotske raznovrstnosti – od genov do ekosistemov in od lokalne do globalne ravni. Implementacija strategije na evropski ravni bi omogočila prilagajanje podnebnim spremembam ter spremembo proizvodnih sistemov in njihove uporabe.«

Marlene Mortler, članica Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropskem parlamentu, je podprla predstavljeno strategijo: »Veselim se ukrepov za dolgoročno trajnostno rabo in ohranjanje genskih virov .« 

Predstavniki Evropske komisije so vse strategije pohvalili zaradi njihove jasnosti in vizije. Annette Schneegans iz generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji je povzela: »Genski viri so osrednjega pomena za številne evropske politike. Projekt GenResBridge je bil v pomoč trem specializiranim evropskim programom, da so s sodelovanjem napredovale pri uresničevanju svojih ciljev.«  

 

Strategija za živalske genske vire

Mag. Danijela Bojkovski z Univerze v Ljubljani je na srečanju povedala, da od vseh poročanih pasem 24 odstotkov grozi izumrtje, 7 odstotkov smo že izgubili. Alarmanten je podatek, da veliko pasem ni poznanih in za njih nimamo podatkov: »Ko izgubljamo pasme, je ogrožena tudi naša prehranska varnost v prihodnosti. Biotska raznovrstnost živalskih genskih virov je pomembna v luči prilagajanja proizvodnih sistemov na podnebne spremembe in bodoče zahteve družbe ter druge izzive, ki nam jih le ta prinaša. Živalski genski viri za prehrano in kmetijstvo so primarni biološki kapital v živinoreji in so vitalna komponenta prehranske varnosti in trajnostnega razvoja podeželja. Avtohtone pasme predstavljajo našo kulturno dediščino in imajo specifične lastnosti, ki jih je potrebno ohraniti. Imajo pomembno vlogo v ekosistemih, v katerih se nahajajo, in zagotavljajo storitve kot so kroženje hranil, ohranjanje habitatov in mnogo drugih.«

Zaradi pomanjkanja ukrepov za preprečevanje izgube genetske raznovrstnosti in implementacije FAO Globalnega načrta ohranjanja, zaradi nezadovoljive vpletenosti in sodelovanja vseh deležnikov, ter zaradi odsotnosti zakonodaje s področja trajnostne rabe in ohranjanja vseh genskih virov, trenutna merila in ukrepi niso zadovoljivi, zato je bil razvoj te strategije nujen. Z implementacijo le te, bo izboljšana implementacija mednarodnih obveznosti (CBD, FAO, SDG…), naloge trajnostne rabe in ohranjanja bodo deljene in zahtevale aktivno vlogo vseh vpletenih deležnikov za dosego cilja, razviti bodo zakonodajni okvirji za ohranjanje in trajnostno rabo in izboljšano bo vrednotenje in ozaveščanje na področju živalskih in drugih genskih virov. Implementacija strategije za živalske genske vire bo izboljšala rezultate monitoringa in s tem povezanih tveganj, posledično bo izgubljenih manj pasem, karakterizacijo – razumevanje značilnosti pasme je ključno za sprejemanje pravilnih odločitev pri reji in ohranjanju, nacionalne baze podatkov ter trajnostno rabo in ohranjanje živalskih genskih virov. 

Glavni izzivi strategije in njene nadaljnje implementacije za ohranjanje in trajnostno rabo živalskih genskih virov so zmanjšanje izumiranja in raznovrstnosti pasem, vključitev vseh deležnikov v proces trajnostne rabe in ohranjanja, doseganje ravnovesja med živinorejsko proizvodnjo in ekosistemi, integracija živalskih genskih virov v različne nivoje zakonodaje ter ciljno financiranje za dosego ekonomskega, socialnega in okoljsko trajnostnega vidika reje.

Več o dogodku na povezavi.

Strategije so na voljo na naslednjih povezavah:

Genetic Resources Strategy for Europe

Plant Genetic Resources Strategy for Europe from ECPGR

Animal Genetic Resources Strategy for Europe from ERFP

Forest Genetic Resources Strategy for Europe from EUFORGEN