Mednarodni konzorcij, ki si prizadeva za razvoj novih učinkovin za antibiotike prihodnost in njihovo uporabo v praksi je v prestižni znanstveni reviji Nature Reviews Chemistry s faktorjem vpliva 34 izdal članek z naslovom Naproti trajnemu odkrivanju in razvoju novih antibiotikov / Towards the sustainable discovery and development of new antibiotics. Med avtorji članke je prof. dr. Hrvoje Petković, ki je pojasnil izhodišča konzorcija: »Konzorcij opozarja in išče rešitve za protimikrobno odpornost, ki jo je z množično uporabo in tudi pogosto zlorabo ali napačno uporabo antibiotikov v medicini in živinoreji, vse več. Ocenjujemo, da najmanj 700.000 ljudi po vsem svetu umira zaradi ali v povezavi z okužbami, ki jih povzročajo večkratno odporne patogene bakterije, seveda ker zdravila niso več učinkovita. Brez razvoja zares novih vodnic učinkovin oziroma antibiotikov prihodnosti pa bi ta številka lahko v naslednjih letih narasla in za človeštvo predstavljala podobno grožnjo kot jo danes predstavlja epidemija covid-19.« 

V znanstvenem članku z naslovom Naproti trajnemu odkrivanju in razvoju novih antibiotikov je mednarodni konzorcij predstavil potencialne koncepte za trajno premostitev vrzeli financiranja med zgodnjimi znanstvenimi raziskavami in razvojnem raziskovanju v farmaciji, ki v obsegu predkliničnih in kliničnih testiranj antibiotike razvija, proizvaja in tako omogoči njihovo uporabo v kliniki. V okviru zgodnjih znanstvenih raziskav, ki potekajo zelo pogosto v akademskem okolju, inštitutih in tudi manjših razvojnih biotehnoloških podjetjih se razvijajo nove tehnologije in učinkovine, osnova za antibiotike prihodnosti, ki pa so za farmacijo zanimive šele, ko so te že prišle skozi draga klinična testiranja. Zaradi omenjene vrzeli je mednarodni raziskovalni konzorcij oblikoval tako kratkoročne kot dolgoročne rešitve za trajno reševanje problema razvoja novih učinkovin za protimikrobno aktivnostjo in njihovo uporabo v farmaciji. Prof. dr. Hrvoje Petković s Katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete, je povzel: »Cilj konzorcija je združiti vsa prizadevanja in sredstva iz raziskovalnega in gospodarskega sektorja. Pri oblikovanju strategij smo se dotaknili najpomembnejših področij, kot so odkrivanje novih učinkovin nizke molekulske mase (vodnic) s presejalnim testiranjem velikih knjižnic spojin in njihovo optimizacijo s pristopi medicinske kemije do faze kliničnih študij; odkrivanje in razvoju novih učinkovin na osnovi naravnih vodnic iz različnih naravnih virov (npr. mikrobnega in rastlinskega izvora), katerih uspeh je odvisen predvsem od novih inovativnih tehnologij za njihovo odkrivanje; ter identifikaciji potencialnih ovir oziroma priložnosti za razvoj novih učinkovin do razvoja in proizvodnje antibiotikov prihodnosti.«

Člani mednarodnega konzorcija so v članku tudi opozorili, da je vedno večje povpraševanje po novih protimikrobnih sredstvih za zdravljenje smrtno nevarnih okužb, ki jih povzroča globalno širjenje večkratno odpornih patogenih bakterij, ki je v ostrem nasprotju vlaganji v razvoj in proizvodnjo protimikrobnih zdravil. Trenutno poteka razvoj skoraj 4.000 zdravil za zdravljenje rakastih obolenj, medtem ko je v fazi kliničnih raziskav le 30 do 40 novih protimikrobnih učinkovin. Prof. dr. Hrvoje Petković je pojasnil: »Pričakovano število smrtnih žrtev zaradi okužb z patogenimi bakterijami, odpornih na antibiotike v naslednjih letih in desetletjih, je mogoče primerjati s svetovno smrtnostjo zaradi trenutne epidemije covid-19, kar je že pripeljalo do več milijard dolarjev vrednih naložb v razvoj cepiv, preoblikovanje obstoječih zdravil in razvoj protivirusnih zdravil. Namreč, zavedati se je potrebno, da se naša družba hitro stara, bakterijske infekcije, ki pogosto sledijo številne druge bolezni zato še dodatno otežujejo zdravljenje bolnikov. Kot zanimivost lahko omenimo spregledan vidik epidemije covid-19, ki se nanaša na veliko število sekundarnih okužb, kot posledica težjih oblik poteka virusne infekcije, pogosto povezanih z večkratno odpornimi patogenimi bakterijami. Te opazimo zlasti pri hospitaliziranih bolnikih in tistih z že ogroženim imunskim sistemom. Pojav odpornosti patogenov na antibiotike, ki jih uporabljamo danes v zdravljenju infekcij bo imelo lahko v bližnji prihodnosti podobne negativne klinične, gospodarske in družbene posledice kot epidemija covid-19.«

Članek Naproti trajnem odkrivanju in razvoju novih antibiotikov / Towards the sustainable discovery and development of new antibiotics na povezavi: DOI: 10.1038/s41570-021-00313-1