Leta 2012 je Slovenija kot del odgovora na podnebne spremembe in ukrepe, ki jih je predlagal (United Nations Framework Convention on Climate Change – UNFCCC), ustanovila samostojno vladno Službo za podnebne spremembe in leta 2019 kot 54. država podpisala Sporazum o Antarktiki.
Kljub opravljenim formalnim korakom pa Slovenija doslej ni osnovala strateškega načrta sodelovanja slovenske znanosti v polarnih raziskavah in ni kakorkoli drugače podprla tovrstne raziskave, ne finančno ne organizacijsko in tudi ne z podpisi ustreznih mednarodnih sporazumov, ki bi slovenskim raziskovalcem omogočali potrebno mednarodno logistično podporo in koordinacijo.
Zato so slovenski raziskovalci, ki bodo na posvetu predstavili svoje delo, naslovili na MOP in MIZŠ pobudo za ustanovitev Nacionalnega centra za koordinacijo polarnih raziskovalnih aktivnosti (ANA) ter ureditev področja polarnih raziskav v okviru obstoječe infrastrukture za podporo znanosti. Prof. dr. Nina Gunde – Cimerman je pojasnila: »Raziskovalci bodo na posvetu predstavili svoje delo ter na MOP in MIZŠ naslovili pobudo za ustanovitev Nacionalnega centra za koordinacijo polarnih raziskovalnih aktivnosti (ANA) ter ureditev področja polarnih raziskav v okviru obstoječe infrastrukture za podporo znanosti.«
Prijava
Za udeležbo na posvetu je potrebna prijava na spletni strani objave Slovenske akademije znanosti in umetnosti na povezavi
Znanstvene raziskave polarnih področij so zaradi podnebnih sprememb in ključnega pomena za celotno človeštvo
Zemlja je edinstven in notranje močno prepleten sistem. Na polarna okolja vplivajo tudi procesi, ki se dogajajo daleč od njih, posledice teh dogodkov pa so pogosto najizrazitejše ravno v polarnih območjih. Glavni povzročitelji podnebnih sprememb so emisije toplogrednih plinov, povezane z industrializacijo in poljedelstvom, visoko stopnjo urbanizacije in naraščanjem svetovnega prebivalstva ter njegovih energetskih potreb. V polarnih področjih je vpliv podnebnih sprememb v povprečju dvakrat izrazitejši kot drugod po svetu. Zaradi globalnega segrevanja se tam pospešeno talijo ledeni pokrovi in ledeniki, v povezavi s tem pa se hitro spreminjajo tudi območja permafrosta, ter obseg in debelina morskega ledu. Ob taljenju ledu se zaradi povišanih temperatur vse hitrejše sprošča še metan, ki je bistveno močnejši toplogredni plin kot ogljikov dioksid. Zaradi teh sprememb, ki neposredno ali posredno vplivajo na celoten planet, so znanstvene raziskave polarnih področij postale ključnega pomena za celotno človeštvo. Mednarodno sodelovanje pri preučevanju okoljskih, socialnih, političnih, geostrateških in ekonomskih posledic hitrih sprememb v polarnih območjih pa nepogrešljiv del mednarodnih prizadevanj za omilitev posledic podnebnih sprememb.
Program posveta
10.00 – 10.05 dr. Franc Forstnerič – pozdrav, uvod
10.05 – 10.20 Miro Brumat – predstavitev civilne iniciative
10.20 – 10.35 dr. Cene Gostinčar - Skrita raznolikost polarnih območi
10.35 – 10.45 Timotej Turk - Priložnosti in izzivi raziskav polarnih območij iz biološkega in biotehnološkega vidika
10.45 – 11.00 Kaja Pergar – Predstavitev ekspedicije na Antarktiko z g.Swanom
11.00 – 11.45 Odmor za kavo
11.45 – 12.00 Matevž Lenarčič - Aero-meritve črnega ogljika nad Arktiko in Antarktiko
12.00 – 12.15 dr. Griša Močnik - Transport onesnaževal na Arktiko - posledica za regionalno podnebje
12.15 – 12.30 dr. Nina Gunde – Cimerman - Črno obdobje bele Grenlandije
12.30 – 13.30 Okrogla miza
Vabilo na Posvet Slovenija - polarne raziskav na povezavi
Več informacij o posvetu na povezavi