Na srečanju se je Botanični vrt Univerze v Ljubljani predstavil s predavanjem z naslovom Jegliči v Sloveniji. Področje je podrobno predstavljeno tudi v dvojezični knjigi z naslovom Jegliči v Sloveniji – primule v Sloveniji / Primroses in Slovenia, kjer so podrobno opisane različice znotraj posameznih vrst z natančnim opisom morfoloških posebnosti, ki so rezultat lastnih terenskih izkušenj. V publikaciji so navedene barvne različice navadnega jegliča kot možno klinalno versus genetsko variabilnost od skoraj povsem belih, ki so značilni za mediteransko področje, do različnih odtenkov rumene, ki so značilni za notranjost Slovenije. V predavanju so bile predstavljene tudi raziskave, ki znanstveno podpirajo oziroma razlagajo ta barvna odstopanja. Podrobneje so bile predstavljene tudi barvne različice drugih vrst, ki jih podpirajo z zgodovinskimi viri opisov različic.

V okviru predavanja z naslovom Terapevtski vrt je bila predstavljena vsebina publikacije z istim naslovom, ki je nastala v povezavi z Univerzitetnim rehabilitacijskim Inštitutom Republike Slovenije – Soča. Strokovnjaki in raziskovalci Botaničnega vrta Univerze in Univerzitetnega rehabilitacijskega Inštituta Republike Slovenije – Soča v Ljubljani so skupaj pripravili nabor terapevtskih rastlin, jih zasadili v poseben terapevtski vrt v ob rehabilitacijskem inštitutu ter opisali uporabo rastlin v terapevtske namene. V okviru predavanja je bil posebej predstavljen terapevtski vrt ob rehabilitacijskem inštitutu, ki služi za delavne terapije in je hkrati okras novega dela inštituta. Posebej je bila predstavljena tudi zgodovina uporabe rastlin v različne namene, ki so človeku pomagali pri zdravljenju. Dr. Blanka Ravnjak je ob predstavitvi predavanja povedala: »Terapevtski vrt je kot primer dobre prakse povezovanja dejavnosti inštitutov in botaničnih vrtov izven svojih ograj zelo odmeval in se nam prav zaradi tega obeta mnogo sodelovanj iz različnih držav Evrope. Interes so že izrazili botanični vrtovi iz Francije, Poljske, Avstrije, Madžarske in še nekateri drugi.«

Letno srečanej Botanični vrt

Botanični vrt Univerze v Ljubljani so kot primer dobre prakse v svojih predstavitvah izpostavili tudi drugi vrtovi. Dr. Jože Bavcon je tudi povedal: »Na plenarnem predavanju pa je bil kot prvi v Evropi predstavljen tudi vrt opraševalcev, ki je v sodelovanju z ameriško ambasado nastal po vzoru vrta iz največje institucije v ZDA James Galliardii. Sedaj so v Evropi že trije vrtovi, poleg Ljubljane še v Talinu in Budimpešti

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil kot primer dobre prakse, pri predstavitvi akcijskih načrtov Botaničnih vrtov, predstavljen tudi v predstavitvi direktorja dunajskega botaničnega vrta prof. dr. Michael Kiehna, ki je pokazal nekaj posnetkov tako vrta kot travnika, kjer gre za primer varstva in situ na travniku v Rojah na robu Ljubljane. Na srečanju je bil predstavljen tudi projekt LIfeSEEDforce, katerega predmet je in situ varstvo rastlin  iz seznama vrst Natura 2000 pri katerem je glavni partner iz Italije MUSE Trento, k sodelovanju pa so povabili tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani.