Avtor fotografije: Marko Pigac
Nacionalni program »Za ženske v znanosti« je tudi v letu 2022 objavil razpis za podelitev štipendij, na katerem so bile uspešne tri izjemne raziskovalke: strojna inženirka Katja Klinar, ki raziskuje uporabo toplotnih stikal in toplotnih diod v sistemih s cikličnim spreminjanjem temperature; kemijska tehnologinja Tina Kegl, ki raziskuje modeliranje in večnamensko optimizacijo pridobivanja energije in koristnih produktov iz organskih odpadkov na osnovi anaerobne razgradnje; in biologinja dr. Eva Turk, ki proučuje biogeografijo, makroevolucijske vzorce in populacijsko genetiko pri pajkih zlatih mrežarjih.
Avtor fotografije: Jani Ugrin
Dr. Eva Turk je so svoji odločiti za študij evolucijske biologije povedala: »Za evolucijsko biologijo sem se odločila v najstniških letih, ko sem prvič prebrala knjigo Sebični gen evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa. Predstavljeni koncepti so se mi zdeli najzanimivejša stvar, ki sem jo kdaj prebrala, in takrat sem se odločila, da bom evolucijski biolog tudi sama. Evolucija me navdušuje zato, ker gre za enostaven, a hkrati izredno kompleksen proces, odgovoren za vso izjemno biodiverziteto na Zemlji. Kot je zapisal evolucijski biolog Theodosius Dobzhansky, nič v biologiji nima smisla razen v luči evolucije.« Pojasnila je, da se evolucijska biologija ukvarja s proučevanjem evolucijskih procesov, na primer naravne selekcije ali speciacije, navadno prek zelo dolgih časovnih obdobij.
Objekt poučevanja dr. Eve Turk so zlati mrežarji, družina pajkov, ki naseljuje tropske in subtropske habitate po vsem svetu. V doktorski disertaciji z naslovom Biogeografija, makroevolucijski vzorci in populacijska genetika pri pajkih zlatih mrežarjih (Nephilidae) se v dveh poglavjih ukvarja z njihovo zgodovinsko biogeografijo, tj. spreminjanje geografske distribucije skozi čas, v enem poglavju z dinamiko speciacije in izumiranja v tej družini, v zadnjem poglavju pa z genetsko strukturo na nivoju populacij pri dveh vrstah zlatih mrežarjev. Dr. Eva Turk je poudarila, da njeno delo spada med temeljno znanost: »Temeljna znanost sama po sebi aplikativne vrednosti sicer nima, je pa temeljna znanost nepogrešljiva baza za nadaljnje aplikativne študije. Raziskave, kot je moja doktorska naloga, polnijo vrzeli v znanju o biodiverziteti in procesih, ki jo ustvarjajo. Po mojem mnenju najpomembnejši doprinos moje disertacije znanosti je razvoj in demonstracija nove metode za ocenjevanje verjetnosti razširjanja med geografskimi regijami v daljni preteklosti za namen rekonstrukcije biogeografske zgodovine organizmov.«
Dr. Eva Turk se je z L'ORÉAL – UNESCO štipendijo pridružila elitni skupini diplomantk Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki so vse od začetka programa prejele več kot 12 štipendij, med prejemnicami so Biserka Bakrač, Erika Jež, Tina Lebar, Luca Lovrečić, Živa Pipan Tkalec, Paula Pongrac Šele, Petra Sušjan, Katja Uršič, dr. Martina Štampar, Tanja Šumrada, Špela Zupančič in Anamarija Žagar.
Program s podeljenimi štipendijami še naprej nagrajuje znanstveno odličnost mladih raziskovalk in jih podpira na njihovi znanstveni poti. Pri podeljevanju štipendij pa niso pomembne samo štipendije v višini 5.000 evrov, ampak priznanje za dolgotrajen trud, predanost, vztrajnost in navdušenje nad znanostjo ter promocija njihovega dela znotraj znanstvene skupnosti in v širši javnosti.
Slavnostna govornica na podelitvi štipendij je bila prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je izpostavila, da so se morale ženske znanstvenice in inovatorke prepogosto bistveno bolj potruditi, da bi se iz sence laboratorija premaknile pod žaromete: »Ko pomislite na znanstvenico, zagotovo pomislite na ime Marie Skłodowska-Curie. A kljub dvema Nobelovima nagradama, šele od leta 2011 program Evropske unije nosi tudi njen priimek – ne le možev.«
Program L'ORÉAL – UNESCO »Za ženske v znanosti« poteka v Sloveniji že 16. let. V tem času je štipendijo dobilo že več kot 45 izjemnih in perspektivnih raziskovalk. S podelitvijo štipendij nosilci programa tudi opozarja na pomen žensk v znanosti in na potrebno spodbudo mladim raziskovalkam, da svojo karierno pot nadaljujejo v znanosti. Nosilca programa namreč verjameta, da dosežki žensk v znanosti izboljšujejo svet prihodnosti, s podporo programa pa raziskovalke lažje uresničujejo potencial, ki ga imajo za spreminjanje sveta na bolje.