Dogodek sta s kratkim nagovorom otvorila voditeljica dogodka Valentina Smej Novak in prof. dr. Aleš Kuhar, vodja inovacijskega stičišča EIT Food Hub, ki bil tudi organizator dogodka.

 
Slika 1: voditeljica dogodka Valentina Smej Novak in prof. dr. Aleš Kuhar, vodja EIT Food Hub

Začetek dogodka so zaznamovala zanimiva predavanja

Kot prva govornica je besedo prevzela prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki se s podnebnimi spremembami strokovno ukvarja že preko 30 let. S predavanjem je utemeljila pojem globalno segrevanje, ga postavila v prakso in predstavila podatke ter kazalnike za prihodnost. 
S predavanjem je jasno opisala kakšna je naša energetska »požrešnost« in zakaj je zdaj večja, kot je bila kadarkoli prej. Prav tako je predstavila v kakšni meri toplogredni plini vplivajo na ogrevanje in kje v svetu in v Sloveniji se ogrevanje izraža preko podnebnih sprememb (temperatura in padavine) in kakšna tveganja prinašajo. 
Ob tem se je odprlo pereče vprašanje »Ali smo v Sloveniji pripravljeni na podnebne spremembe in ali smo pripravljeni udejanjiti spremembe na račun katerih bomo zadostno zmanjšali toplogredne pline?«

 
Slika 2: prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj

Univ. dipl. meteorol. Matjaž Česen z Inštituta Jožef Stefan je predstavil, kaj je emisija toplogrednih plinov, kako doseči ničelne emisije in ponore ohraniti na nivoju 3,5 Mt CO2. 
Predstavil je, kako lahko ukrepamo, da bodo stavbe energetsko bolj učinkovite, kakšni so potrebni ukrepi v prometu, kako bomo proizvajali električno energijo, kakšne so projekcije za naprej ter predstavil dokument Podnebno ogledalo. 
Za konec je izpostavil, da poleg spremembe razmišljanja in vedenja, potrebujemo tudi tehnološke spremembe, saj tehnologije, ki so na voljo danes, še ne omogočajo doseganja ciljev, ki jih želimo doseči do leta 2050.

 
Slika 3: Matjaž Česen, univ. dipl. meteorol.

Dr. Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije je spregovoril o toplogrednih plinih, ki nastajajo specifično v sektorju kmetijstva. Ta namreč predstavlja približno 10% celokupnih toplogrednih plinov. 
V predavanju je gospod Verbič podrobneje orisal strukturo emisij v kmetijstvu in predstavil trende ter rešitve za njihovo zmanjšanje. 
Izpostavil je tudi dilemo ali je zmanjševanje izpustov v kmetijstvu na eni strani ovira ali na drugi strani priložnost, ter ob tem utemeljil redefinicijo toplogrednega učinka metana, ki je pomembna pri oblikovanju ukrepov zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

 
Slika 4: dr. Jože Verbič

V živo se nam je javila Tina Kobilšek, ki je sodelovala na klimatski konferenci v Bonnu (predstavitev konference na povezavi). Predstavila je aktualno dogajanje na konferenci in opisala kako potekajo pogajanja ter kako se le-ta upoštevajo v praksi oziroma v politiki. 
Utemeljila je tudi, zakaj prihaja do dolgih časovnih zamikov med pogajanji in nacionalno sprejetimi pomembnimi odločitvami glede klimatskih sprememb (npr. proces Fit for 55) ter kako situacija v svetu (npr. vojna v Ukrajini) vpliva na sprejemanje odločitev.

 
Slika 5: Okrogla miza (na ekranu Tina Kobilšek; za mizo od leve proti desni: dr. Jože Verbič, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj in Matjaž Česen, univ. dipl. meteorol. ter voditeljica Valentina Smej Novak

Okrogla miza »Prvi koraki do sprememb«

Na okrogli mizi so se predavatelji in občinstvo, med katerimi je bil tudi predstavnik ministrstva za trajnostno kmetijstvo Boštjan Petelinc, dotaknili aktualnega vprašanja, ali smo dosegli napredek oziroma izboljšanje na področju emisij v Sloveniji oziroma v Evropi. Ali je to sploh dejansko stanje ali smo samo prestavili proizvodnjo emisij v oddaljene države (npr. Kitajsko), ki dela proizvodnjo za evropski trg.

Prof. dr. Kajfež je izpostavila: »Pomembno je delati na klimatski pismenosti, ki sloni na energetski pismenosti, problem je tudi v tem, da nismo energetsko pismeni. Ko bodo ljudje razumeli, kaj pomeni podnebna zgodba, potem bodo pripravljeni sodelovati.« 

Matjaž Česen je izpostavil tri akterje, odločevalce, proizvajalce in končne porabnike, ki se morajo delovati skladno, da lahko dosežemo zadane cilje: »Zavedati se je potrebno, da je vsaka energija, ki jo prihranimo zelo dragocena, saj energija, kilovatna ura, ni zastonj. Posamezniki, končni porabniki, še nimajo občutka, da je temu tako.«

Dr. Jože Verbič je opozoril na težave s katerimi se je treba soočiti: »Treba je izkoristiti priložnosti, ki jih ima kmetijstvo, vendar zato potrebujemo veliko znanja. Slovensko kmetijstvo ni profesionalizirano kot pri drugih državah, zato je velika potreba po izobrazbi majhnih kmetov.«

Zaključna misel dogodka je, da so potrebne globalne spremembe in spremembe življenjskega sloga: »Ne moremo pričakovati, da obstaja ena enostavna rešitev za tako kompleksno problematiko. Prihodnost je na voljo. Od vsakega izmed nas pa je odvisno kakšna bo.«

Za več informacij, se prosim obrnite na Aleša Kuharja, vodjo EIT Food Hub Slovenija, E:

Več informacij o EIT Food si lahko preberete na povezavi, ali pa nas poiščite preko socialnih omrežij: Twitter, Facebook, LinkedIn, YouTube and Instagram.