Izgube hrane in odpadna hrana po podatkih Združenih narodov povzročijo kar 8 do 10 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ti pa povzročajo podnebne spremembe, ki jih občutimo kot nestabilno vreme in ekstremne vremenske pojave  (visoke temperature, suše, požari, poplave, ipd.). Zmanjšanje izgub hrane ter količine odpadne hrane je skupna odgovornost, ki zahteva ukrepanje deležnikov na vseh ravneh od politike, zasebnega sektorja, civilne družbe, razvojnih agencij do raziskovalnih in akademskih ustanov ter potrošnikov oziroma najširše javnosti.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je pri predstavitvi kampanje poudarila: »Hrana, ki je povrhu vsega še lokalno dostopna, je naša osnovna dobrina in nenazadnje, ob vseh dogodkih, ki smo jim priča v zadnjem času, tudi izjemen privilegij. Zato moramo z njo ravnati skrbno in spoštljivo. Pametno načrtujmo naše nakupe hrane, da je bo čim manj pristalo v smeteh!«.

Minister za okolje in prostor Uroš Brežan pa je poudaril: »S tem, ko zavržemo hrano, nesmotrno ravnamo tudi z vsemi naravnimi viri, kot so voda, kmetijske površine in energija, ki so bili porabljeni za pridelavo hrane. Ne pozabimo tudi na delo in čas, ki sta bila vložena v pripravo hrane. Zmanjšanje izgub hrane in količin odpadne hrane ponuja priložnost za takojšnje koristi za podnebje, hkrati pa izboljšuje in omogoča trajnost prehranskih sistemov.« 

Prof. dr. Nataša Poklar Ulrih je opozorila: »Zlasti izgube hrane imajo negativne učinke na prehransko varnost in prehrano ter na gospodarski razvoj in okoljsko trajnost. Pri krepitvi boja proti izgubam hrane in odpadni hrani imajo pomembno vlogo inovacije.«

Sezonski jedilnik za uravnotežene obroke z nakupovalnim seznamom živil za štiričlansko družino

V okviru kampanje »Poglej, povohaj, poskusi« so pripravljeni sezonski jedilnik s predlogi uravnoteženih obrokov in nakupovalnim seznamom potrebnih živil za štiričlansko družino. Dodatne informacije na spletni strani Naša super hrana na povezavi.

Dvotedenski jedilnik s primeri živil za pripravo obrokov za štiričlansko družino so ga skupaj pripravili partnerji kampanje in temelji na načelih varovalne uravnotežene prehrane.
Živila in njihove količine na tedenskem nakupovalnem seznamu zagotavljajo pestrost, ki si jo družina, predvsem pri izboru sadja, zelenjave in kruha, lahko prilagodi po svojem okusu.
Predvideni obroki in količine živil bodo člane družine v ustrezni meri oskrbeli z energijo, beljakovinami, sestavljenimi ogljikovimi hidrati med drugim s prehransko vlaknino, maščobami, med njimi tudi z omega tri maščobnimi kislinami.
Sezonska zelenjava in sadje ob tem prispevata tudi znaten del vitaminov in mineralov, optimalno zrelo sadje pa je obenem tudi vir naravno prisotnih sladkorjev.
Z različno kulinarično pripravo lahko živila uporabimo v več obrokih in jih porabimo v enem tednu, z izjemo določenih živil z datumom »Uporabno najmanj do«, ki bodo deloma ostala za drugi teden in je temu primerno možno prilagodili tudi nakupovalni seznam.  

Informacije o rokih uporabe živil

Po raziskavah Evropske Komisije se kar 10 odstotkov vse hrane zavrže zato, ker potrošniki ne poznajo ali razumejo kaj pomenijo datumi uporabe na živilih. 

»Porabiti do« označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo.

Rok »porabiti do« je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže meso, mlečni in delikatesni izdelki. Hitro pokvarljiva živila morajo biti nujno shranjena v skladu z navodili na embalaži. Po odprtju jih je potrebno čimprej vrniti v hladilnik. 

»Uporabno (najmanj) do« označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če se upošteva navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začnejo izgubljati okus in teksturo. Tak rok je običajno naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih in konzerviranih živilih. Po navedenem datumu moramo živilo pred uporabo dobro pregledati, povohati ali poskusiti.

Zakaj sezonska zelenjava in sadje iz lokalnega okolja?

September ponuja obilo sezonske zelenjave in sadja, ki se izvrstno poda k živilom kot so ribe, meso, mleko in mlečni izdelki, krompir, ki so na razpolago skozi vse leto.
Sezonska hrana ima hranilno vrednost, prilagojeno letnemu času, prav tako pa je najbolj naravno pridelana. Uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja je priporočljivo tudi z zdravstvenega vidika, saj so plodovi običajno bolj optimalno dozoreli in imajo višjo biološko in hranilno vrednost.

Globalni izzivi

Pri predstavitvi so se nosilci kampanje »Poglej, povohaj, poskusi« dotaknili tudi svetovnega problema in opozorili, da ob naraščanju svetovnega prebivalstva globalni izziv ne bi smel biti, kako pridelati več hrane, ampak predvsem, kako trajnostno zmanjšati izgube hrane in količino odpadne hrane, če želimo povečati količino zaužite hrane, ki jo proizvedemo, da nahranimo več ljudi.

In nenazadnje - hrana nikoli ni odpadek: z uporabo krožnih praks je možno izgubljeno in zavrženo hrano pretvoriti v kompost ali uporabiti za proizvodnjo bioplina in s tem preprečiti škodljive izpuste metana. 

Cilj kampanje »Poglej, povohaj, poskusi« je ozavestiti naslednje dejstva in v prihodnosti nanje pozitivno vplivati 

Vsak od nas doma letno zavrže povprečno 68 kg hrane, kar je več kot teža povprečnega človeka.

Odpadna hrana je globalni izziv. Ocenjuje se, da se zavrže 17 odstotkov celotne svetovne proizvedene hrane (11 odstotkov v gospodinjstvih, 5 odstotkov v gostinskem sektorju in 2 odstotka v prodaji na drobno).

S spremembo vedenja, ki vpliva na zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane, bi lahko v naslednjih desetletjih zmanjšali izpuste metana za 65–80 ton letno.

Vsako leto se na svetovni ravni med spravilom pridelka in trgom na debelo izgubi približno 14 odstotkov hrane, proizvedene za zaužitje. 

Letna izguba hrane na svetovni ravni zajema 28 milijonov ton pšenice, kar je več kot celotna letna proizvodnja pšenice v Ukrajini, peti največji izvoznici te rastline.

Podnebne spremembe ogrožajo zaloge hrane vseh držav. So resna težava za sadjarstvo in zelenjadarstvo v državah z zmernim podnebjem, saj so ekstremne in spremenljive vremenske razmere povzročile zmanjšanje donosa pridelkov ter izgube kmetijskih površin.