Marina
(avtor fotografij: Kristjan Jarni)

Udeleženke in udeležence 38. Gozdarskih študijskih dni je najprej pozdravila gostiteljica prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete, posebej je izpostavila 75 letnico ustanovitve, ki jo fakulteta praznuje v letu 2022, ter evropske dokumente, ki se dotikajo gospodarjenja z gozdovi, od Strategije za gozdove do leta 2030, Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in Dolgoročne vizije: podnebno nevtralna EU do leta 2050. Prof. dr. Marina Pintar je poudarila: »Na gozdarskih študijskih dnevih so med govorci zelo različni deležniki, od zagovornikov sonaravnega gospodarjenja z gozdov do gozdarske inšpekcije, ki je pomemben vir povratnih informacij o učinkovitosti spoštovanja predpisov in sprejetega v praski. Izzivov je veliko, veliko je tudi raziskovalcev, ki bodo z današnjimi predavanji prispevali k uspešni razpravi in zaključkom posveta.« Posebej je opozorila na pomen usklajevanja ciljev lastnikov gozdov in javnosti, uveljavljanja interesov zasebnih lastnikov gozdov v gozdno-lesnih verigah ter na velik vpliv podnebnih sprememb, ki zaznamujejo obstoječa in želena razmerja.

 

Krajčič
(avtor fotografij: Kristjan Jarni)

Dr. Darij Krajčič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pristojen za področji gozdarstva in lovstva, je opozoril, da spremembe v gozdovih težko zaznamo, če smo prisotni v njih vsak dan. Udeleženke in udeležence je nagovoril z besedami: »Veliko govorimo o podnebnih spremembah, manj pa naredimo. Spremeniti je potrebno nazore in načine ravnanja. Spremeniti je treba posege, ki so bili vrsto let normalni oziroma sprejemljivi. Poleg okolijskih sprememb pa se gozdovi in gozdarstvo soočamo tudi z drugimi, družbenimi spremembami. Izzive, ki jih ni malo, bomo lahko reševali le skupaj, pri tem pa bomo morali biti gibki in prilagodljivi za spremembe na Zavodu za gozdove Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  in tudi širše

 

MOP
(avtor fotografij: Kristjan Jarni)

Prisotne na 38. Gozdarskih študijskih dnevih je nagovoril tudi mag. Matej Skočir, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, pristojen za prostor in vode. V svojem pozdravnem nagovoru se je dotaknil predvsem podnebnih sprememb in upravljanju z naravnimi viri: »Dobro gospodarjenje z gozdovi ni pomembno le zaradi vpliva gozda na podnebne spremembe, ampak ker gozdovi nudijo življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam. Upravljanje gozdov je zato pomembno za ohranjanje biodiverzitete. Pri tem so izredno pomembne tudi družbene, kulturne vrednote. V Sloveniji je na področju ohranjanja narava dobro sodelujemo z gozdarji, tako pri usklajevanju predlogov, predpisov, programskih dokumentov, projektnih partnerstev. Verjamem, da bomo sodelovanje v prihodnjih letih še okrepili, predvsem na področju gozdov v območju Natura 2000 in zaščitenih območjih ter na področju ohranjena biotske raznovrstnosti, ohranjanje pragozdov in na področju sonaravnega gospodarjenja z gozdom

 

Klemen
(avtor fotografij: Kristjan Jarni)

Prof. dr. Klemen Jerina, prodekan za področje gozdarstva, se je najprej zahvalil organizacijskem odboru za odlično opravljeno delo, ki nadaljuje in še izboljšuje tradicijo pri organizaciji gozdarskih študijskih dni, največjega strokovno-raziskovalnega dogodka s področja gozdarstva, in nagovor zaključil: »V Dvorani prof. dr. Janeza Hribarja bo predstavljenih 15 referatov, ki pokrivajo različna področja od samega načrtovanja, do evropske perspektive varstvo gozdov, nezgod v gozdu, gozdarske inspekcije in še bi lahko naštevali. Pomemben del časa pa je namenjen tudi razmišljanju o prihodnosti in prav je, da si v vsakodnevni naglici vzamemo čas za razmislek, kam želimo.« 

 

Rezultati ankete
Na začetku 38. gozdarskih študijskih dni so udeleženci z ocenami od 1 (ni problem, povsem nepomembno) do 5 (zelo velik, ključen problem) rangirali pomen osrednjih problemov pri upravljanju gozdov (slika 1), rezultati anonimne ankete so bili podlaga za razpravo na zaključku prireditve. 

 

KJ_L0070
(avtor fotografij: Kristjan Jarni)

Prof. dr. Andrej Bončina, predsednik organizacijskega odbora je na kratko povzel prispevke, ki so jih pripravili predstavniki različnih skupin deležnikov, povezanih z gozdom: »Vsebine predstavljenih prispevkov na 38. gozdarskih študijskih dnevih lahko zaokrožimo v tri poglavitna težišča. Večina predavateljev je opozorila na podnebne spremembe, zaradi katerih se tveganja pri gospodarjenju z gozdovi opazno povečujejo. Zato je treba prilagajati gozdove in gozdarstvo na prihodnje podnebne razmere. Nujna je dopolnitev temeljnih konceptov upravljanja gozdov, upravljanje tveganj postaja sestavni del gospodarjenja z gozdovi.«

 

Izsek iz karte funkcije_Tina Drolc
Izsek iz karte funkcij, ki je sestavni del gozdnogospodarskega načrta (vir: ZGS, načrt za gozdnogospodarsko enoto Poljane)

Kot drugi razvojni izziv je prof. dr. Andrej Bončina opredelil uresničevanje večnamenskega gospodarjenja: »Pomembno vlogo za zagotavljanje skladnega večnamenskega in trajnostnega gospodarjenja imajo gozdnogospodarski načrti. Predavatelji so opozorili na občutljiv odnos med ekonomskimi cilji gospodarjenja in varstvom narave.« Razvijanje integrativnega gospodarjenja je zato eden od glavnih izzivov gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji in Evropi. Predavatelji in kasneje udeleženci v razpravi so predstavili nekatere novosti, kot so koncept sonaravnejšega gospodarjenja z gozdovi in izboljšani postopke za določanje območij s poudarjenimi socialnimi in ekološkimi funkcijami. Predavatelji so posebej opozorili tudi na zmanjšano pristojnost gozdarskega sektorja v prostorskem načrtovanju. 

IMG_0608

Zaradi podnebnih sprememb postajajo ujme pogostejše - gozdni požar na Krasu (2022)

IMG_5141
Zaradi podnebnih sprememb postajajo ujme pogostejše vetrolom na Kočevskem (2018)

 

Tretje težišče razvojnih izzivov pri gospodarjenju z gozdovi pa so zaznani problemi na posameznih področjih gospodarjenja z gozdovi. Prof. dr. Andrej Bončina je povzel: »Predstavnik lastnikov gozdov je kritično opisal probleme pri gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Strokovnjaki s področja varstva pri delu so opozorili na zaskrbljujoče podatke o nezgodah v gozdovih, še bolj zaskrbljujoče pa je tiho pristajanje na to, da so nezgode, tudi tiste s smrtnim izidom, značilnost gozdarstva kot takega. Predstavniki gozdarske inšpekcije so opozorili na slabosti izvajanja del v gozdovih. Podobno so bili kritični eksperti s področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Pri predelavi lesa so opazne velike spremembe, ponujajo se možnosti za boljšo izrabo lesa listavcev

20221006_111332
20221007_105252
20221020_130406
Pridobivanje lesa je zahtevno in nevarno (avtor fotografij: Anton Poje)

Iz predstavitev in razprave na 38. gozdarskih študijskih dnevih je bilo mogoče razbrati, da je med teorijo in prakso gospodarjenja z gozdovi velik razkorak. Predavatelji so nakazali rešitve za izboljšanje gospodarjenja in poudarili pomen sodelovanja gozdarskih strokovnjakov, lastnikov gozdov in različnih deležnikov. Ob prepoznanih problemih in hkrati izzivih za gospodarjenje z gozdovi do leta 2030 je smiselno bolj poudarjati skupne interese in zavezništvo. In eden od temeljnih skupnih interesov je (skupna) skrb za gozdove. Prof. dr. Andrej Bončina je zaključil: »V nekaterih prispevkih in tudi v razpravi je bilo izpostavljeno vprašanje pristojnosti gozdarske stroke v gozdnem prostoru. Zdi se, da postaja vpliv mednarodnih dokumentov in drugih sektorjev v gozdnem prostoru vse večji. In zato je aktualno vprašanje, ali ne bi storili več za ohranitev in krepitev kompetenc gozdarske stroke v gozdnem prostoru. Tudi tu bi morala sicer razdeljena in fragmentirana stroka najti skupni interes


Zbornik 38. gozdarskih študijskih dni: Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji so leta 2030: razvojni problemi in njihovo reševanje 

Izdajo zbornika posvetovanja je podprla Pahernikova ustanova. Okvirna tema gozdarskih študijskih dni v naslednjem letu bo modeliranje pri upravljanju gozdov. Tema je v času digitalizacije in nujnega tehnološkega posodabljanja zagotovo zelo aktualna.