Predstavitveni prostor Biotehniške fakultete so tako kot pretekla leta, ko je sejem izobraževanja in poklicev Informativa potekal na Gospodarskem razstavišču, zasnovale študentke in študenti programa Krajinska arhitektura. Osrednja usmeritev pri opremi prostora je bila predstavitev študijskih programov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, s poudarkom na treh ključnih področjih delovanja fakultete, torej ved o življenju, biogospodarstva in varstva okolja. Univerza v Ljubljani je naziv zmagovalca za najlepši predstavitveni prostor oziroma najlepšo stojnico v okviru Univerzitetnega mesta 2023 ponovno podelila Biotehniški fakulteti. Prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete, je ob informaciji o nagradi zapisala: »Čestitke in hvala vsem, ki ste prispevali k zmagoviti stojnici. Lepo je, da imamo ubrano in učinkovito ekipo, ki na tako zanimiv način prikaže vso pestrost študijev, ki jih izvajamo na Biotehniški fakulteti. Med seboj različni, vendar kljub vsemu povezani v okviru atraktivnih področij ved o življenju, biogospodarstva in varstva okolja. Področij, ki pomembno prispevajo k reševanju kompleksnih izzivov, s katerimi se sooča družba. Verjamem, da je naša ekipa v marsikaterem obiskovalcu vzbudila zanimanje za študij na Biotehniški fakulteti.«

Na predstavitvene prostoru so bili pri predstavitvi študijskih programov zelo aktivni študentke in študenti, ki so v pogovoru z obiskovalkami in obiskovalci ustvarjali sproščeno in domače vzdušje. Največ vprašanje je bilo povezanih z organizacijo pouka in urniki, pa z možnostmi zaposlitve in nadaljnjega študija, odnosom med študenti in profesorji, možnostmi za pridobivanje praktičnega znanja, deležem laboratorijskih in terenskih vaj, možnostmi obštudijskih aktivnosti in drugo. 

Aleks Bordon, študent 3. stopnje študijskega programa Bioznanosti, smeri Hortikultura, je na sejmu Informativa 2023 predstavljal študijsko področje agronomije. Dijake, ki so pokazali interes za študij agronomije, je zanimalo predvsem, kako poteka izvedba študija in katera področja bodo podrobneje spoznali. Pojasnil jim je, da je visokošolski študij razdeljen na dve smeri, na Agronomijo in hortikulturo, medtem ko je univerzitetni študij enoten (Agronomija). Ob tem pa jim je povedal: »Med študijem so nas pedagogi seznanili z zelo različnimi področji. V okviru terenskih dni smo obiskali tako hleve kot njive ter se v okviru predmeta Travništvo in pašništvo seznanili, kako pride krma s travnika v hlev. Popeljali so nas tudi na ogled kmetijskih strojev. Z vrtnarji smo obiskali različne vrtnarije in spoznali, kako poteka pridelava sadik in kako kasneje te rastejo vse do končnega pridelka oziroma hrane. Pri sadjarstvu in vinogradništvu pa smo obiskali številne sadovnjake, vinograde in vinske kleti, kjer smo spoznavali različna opravila kot je npr. rez sadnih rastlin.« Poudaril je tudi, da je v času študija na prvi in drugi stopnji spoznal zelo različna področja, vse kar je pomembno za pridelavo in predelavo hrane.  

Vid Savnik, študent 2. stopnje študijskega programa Molekulska in funkcionalna biologija, je na sejmu Informativa 2023 predstavljal študij biologije. Pojasnil je, da se dijaki velikokrat odločajo med študijem biologije, biotehnologije in mikrobiologije. Opozoril jih je, da so si študiji med seboj različni tako po vsebini kot po možnosti nadaljnjega študija: »Vsem, ki se odločajo med temi tremi študiji pojasnim, da je na prvi stopnji študij biologije najbolj širok. Biologija je temeljna naravoslovna veda, ki ti da obširna bazična znanja. Posvetimo se vsemu od biokemije in genetike, botanike in zoologije pa do bioinformatike in ekologije. Mikrobiologi se seveda bolj posvetijo mikroorganizmom, manj pa rastlinam, živalim in človeku. Biotehnologija pa je bolj aplikativna veda, usmerjena v industrijo ter uporabo organizmov za potrebe človeka.  Poleg treh bioloških magistrskih študijev Molekulska in funkcionalna biologija, Ekologija in biodiverziteta ter Biološko izobraževanje, prvostopenjski študij biologije omogoča tudi neposreden prehod na študijska programa 2. stopnje Biotehnologije in Mikrobiologije, medtem ko morajo študentje 1. stopnje teh dveh študijev za prehod na biološke magistrske programe opraviti nekaj diferencialnih izpitov. Zato bi študij biologije priporočal predvsem tistim, ki mogoče še niso prepričani kaj točno jih zanima ter na katero področje bi se specializirali.«

Nikolina Mencin je študentka univerzitetnega študijskega program Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, ki je na sejmu Informativa 2023 predstavljala študij gozdarstva. Največ vprašanj zainteresiranih dijakov je povezanih z razliko med univerzitetnim in visokošolskim strokovnim študijem. Pojasnila je: »Študij jih pritegne tudi, ko povem, da izobraženega kadra s področja gozdarstva primanjkuje in da naši diplomanti hitro dobijo zaposlitev. Pri iskanju zaposlitve je zelo pomembno redno opravljanje počitniškega dela ali prakse, ki v študijskem programu visokošolskega strokovnega študija v 3. letniku.« Dijakom je tudi pojasnila, da je študij na področju gozdarstva zelo raznolik, saj ponuja tako inženirske predmete kot ekološke vsebine, med drugim upravljanje z divjadjo oziroma prostoživečimi gozdnimi živalmi, poznavanje več kot 200 drevesnih vrst in drugo. Poudarila pa je: »Dijakom tudi povem, da je na študiju gozdarstva v letniku maj študentov in da je zato pristop zaposlenih do študentov bolj oseben. Profesorji so dostopni in prilagodljivi glede izpitov, predvsem želijo pri študentih najti znanje, zato so pripravljeni podpreti študente tudi z individualnimi urami oziroma nudijo pomoč pri pripravi na izpit.«

Ana Kočevar Baloh, študentka univerzitetnega študijskega programa Živilstvo in prehrana, je dijakom ter drugim obiskovalkam in obiskovalcem odgovarjala na vprašanja povezana s študijskim področjem živilstva in prehrane. Veliko vprašanj je bilo povezanih z možnostmi zaposlitve. Pojasnila je: »Zaposlitvene možnosti diplomatov študijskega programa Živilstvo in prehrana so zelo široke in različne, odvisno od interesa in seveda priložnosti, ki so v tistem trenutku na trgu. Diplomanti se lahko zaposlijo bodisi v industriji kot živilski tehnologi, kot raziskovalci v raziskovalnih organizacijah, kot inšpektorji v javnem sektorju ali pa prehranski svetovalci v zdravstvu in drugo. Seveda je bilo tudi nekaj vprašanj v povezavi s težavnostjo študija. Po njenem mnenju je med najbolj zahtevnimi predmeti na študiju je v 1. letniku predmet Kemija, vendar pa se da, zaradi dobrega odnosa med študenti in asistenti oziroma profesorji, naučiti in opraviti tudi najbolj zahteven izpit. Sicer pa so naši pedagogi pripravljeni snovi, ki je ne razumemo, razložiti tudi na govorilnih urah.« Odgovarjala je tudi na druga vprašanja povezana s fakulteto in obiskovalcem pojasnila: »Zelo sem zadovoljna, da sem za študij izbrala Biotehniško fakulteto. Veliko je tudi praktičnega dela v laboratorijih, kar je pri našem delu še posebej pomembno. Predvsem pa sem vesela, saj sem zaradi dobrega vzdušja (in seveda z nekaj več učenja), lahko naredila tudi tiste predmete, ki mi ne ležijo oziroma me niso najbolj zanimali. V 3. letniku pa je, ko smo že dodobra spoznali študij in pedagoške delavce, vse postalo bolj sproščeno in usmerjeno v izbrana področja.« Veliko vprašanj je bilo povezanih tudi s tem. kako bi študij na področju živilstva in prehrane primerjala s podobnimi študiji v Sloveniji. Ana je odgovorila: »Drugih študijskih programov ne poznam tako dobro, vendar pa lahko rečem, da je glavna prednost našega študija Živilstvo in prehrana ta, da res dobro spoznamo področje živilstva (tako samih živil kot tehnologij pridelave in predelave le teh), da lahko potem res tudi svetujemo glede prehrane. Brez tega je najbrž težje svetovati, katero živilo ali kakšna hrana je primerna za določeno skupino in katera ne.«

Obiskovalkam in obiskovalcem sejma so na stojnici delili tudi promocijski material fakultete, splošne predstavitvene brošure o študiju na fakulteti in predstavitvene letake oddelkov ter jabolka, ki so bila pridelana v Pedagoško-raziskovalnem hortikulturnem centru v Biljah pri Novi Gorici.