Alen Belec je predstavil rezultate raziskave: »Raziskava je potrdila pomembnost poznavanja priraščanja lesa navadne ameriške duglazije, ter razlike le tega glede na rastišče dreves. Z jasnim definiranjem fizikalno-mehanskih lastnosti juvenilnega in adultnega lesa, ter meje med omenjenima kategorijama, smo določili izhodišča za optimiranje rabe lesa.« Povedal je tudi, da potrjene odlične mehanske lastnosti adultnega lesa navadne ameriške duglazije, ob hkratnem visokem letnem prirastku, koreliranem z gostoto lesa, nakazujejo rabo lesa navadne ameriške duglazije za najzahtevnejše izdelke, zlasti na področju lesenih konstrukcij in gradnje z lesom. 

Z izsledki iz magistrske naloge je gozdarska stroka dobila vpogled v prirastne značilnosti in fizikalno-mehanske lastnosti lesa navadne ameriške duglazije z izbranih rastišč v Sloveniji. Z implementacijo uporabljenih dendrokronoloških metod imajo gozdarski strokovnjaki sedaj možnost ocenjevanja fizikalno-mehanskih lastnosti navadne ameriške duglazije tudi na drugih rastiščih, in s tem omogočeno določanje optimalnega časa sečnje, ter optimiranje rabe lesa z vidika poznavanja mehanskih lastnosti te drevesne vrste. Alen Belec je opozoril tudi: »Vzporedne študije omenjajo tudi dobro naravno odpornost lesa, kot tudi odpornost drevesne vrste navadne ameriške duglazije na naravne ujme ter stres ob naraščajočih klimatskih spremembah. Ob hkratnem ugodnem priraščanju lesa navadne ameriške duglazije izkazuje ta tujerodna vrsta pomembno primerjalno prednost v primerjavi z domačimi vrstami. Njen potencial je predvsem v rabi v gradbeništvu, v zeleni gradnji, kjer je les vse pogosteje odlična alternativa betonu in jeklu.«

Del rezultatov raziskave je bil povzet in primerjan z lastnostmi lesa drugih tujerodnih lesnih vrst v Sloveniji in predstavljen na domači znanstvenem posvetu - XXXVII. gozdarski študijski dnevi (Ljubljana, 28. september 2021) v prispevku z naslovom Tujerodne drevesne vrste v slovenskih gozdovih. Prispevek je objavljen tudi v zborniku znanstvenega posveta na straneh od 61 do 69. (zbornik je dostopen na povezavi)

Alen Belec je raziskal vpliv juvenilnosti na izbrane fizikalne in mehanske lastnosti lesa ter njihovo variabilnost. Z dendrokronološkim meritvami priraščanja lesa je potrdil trend zmanjševanja širin branik lesa z oddaljenostjo od stržena. Delež kasnega lesa se je z oddaljenostjo od stržena večal, in značilno vplival na naraščanje gostote lesa. Gostota lesa se je najbolj povečevala med 20 in 30 let starosti drevesa. Upogibna trdnost in togost lesa duglazije se je, tako kot gostota lesa, z oddaljenostjo od stržena povečevala.

Mentor in somentor sta pojasnila, da je prejemnik Prešernove nagrade fakultete z raziskavo pokazal širšo uporabnost metod, ki jih je povezal in uporabil: »Avtor je v nalogi uporabil veliko število sodobnih metod, vsebinsko z več različnih področij, vezanih na zgradbo in priraščanje lesa na več rastiščih, na proučevanje fizikalno-mehanskih lastnosti ter na statistično obdelavo podatkov. Glede na značilno povezavo mehanskih in prirastnih značilnosti lesa, rezultati nakazujejo možnost uporabe sodobnih dendrokronoloških metod že na stoječih drevesih v gozdu, in s tem ocenjevanje gostote in mehanskih lastnosti ter optimiranje rabe lesa.«