Projekt LIFE Lynx prejel dve prestižni nagradi
"Nagrada občinstva na podelitvi LIFE Awards predstavlja pomembno priznanje naši transparentni komunikaciji z lokalnimi deležniki in tesnemu sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Na UL smo v okviru lokalnih posvetovalnih skupin redno naslavljali morebitne skrbi lokalnega prebivalstva ter podprli nekatere njihove pobude, kar je prispevalo k večji vključenosti in občutku soodgovornosti za varstvo risa. Takšen pristop pomembno prispeva k dolgoročni ohranitvi vrste.
Strokovna nagrada je tudi priznanje našemu raziskovalnemu delu, v sklopu katerega smo z znanstvenimi metodami spremljali naselitev. Sprotne analize, ki smo jih na UL opravljali tekom projekta, so bile ključne za usmerjanje aktivnosti na terenu in s tem za večjo uspešnost naselitev risov. V zaključku projekta smo pokazali, da se je občutno zmanjšalo parjenje v sorodstvu, gostota risov pa se je povečala, kar daje evrazijskemu risu dobre možnosti za dolgoročno preživetje".
dr. Marjeta Konec, raziskovalka, UL BF
Vodilni partner je Zavod za gozdove. Nagrado je prevzel njegov direktor Gregor Danev: “Ta nagrada je potrditev trdega dela in predanosti vseh partnerjev projekta, ki so zavezani ohranjanju zdravih gozdov, kjer so risje nepogrešljiv del. Veseli me, da je mehanizem LIFE omogočil preživetje risov v naših gozdovih.”
Strokovna žirija je bila posebej navdušena nad aktivnim vključevanjem deležnikov, zlasti lovcev, v preprečevanje ponovnega izumrtja risa. V skoraj sedmih letih je projekt preselil 18 risov v Slovenijo in Hrvaško ter do konca lanskega leta zabeležil več kot 50 mladičev. V Južnih Alpah so vneseni risi vzpostavili povezovalno populacijo, kar je prvi korak k dolgoročnemu ohranjanju risov v tem delu Evrope.
Da je bil projekt resnično uspešen, potrjujejo tudi raziskave, ki so raziskovale uspešnost projekta LIFE Lynx in ULyCA2. V okviru the projektov je bilo v Dinaride in Alpe skupno preseljenih 22 karpatskih risov. Raziskave so več let skrbno spremljale učinke preselitev na populacijo risov, na naravo in na mnenje lokalnih prebivalcev.
Rezultati so pokazali, da se je večina (68 %) preseljenih risov uspešno vključila v populacijo in vsaj 59% se je uspelo razmnoževati. Uspešno vključevanje preseljenih risov se je odrazilo tudi na ravni populacije, saj se je padajoč trend ustavil in gostote risov so se v slovenskih in hrvaških Dinaridih med leti 2019 in 2023 povečale za 44 %. Že v prvih letih je bilo opaziti tudi bistveno zmanjšanje stopnje parjenja v sorodstvu, s čimer so odpravili glavno grožnjo populaciji. K uspehu projekta je pomembno prispevala transparentna komunikacija ter tesno sodelovanje z lovci in lokalnimi skupnostmi, saj se je visoka podpora ohranjanju risov in njihovemu preseljevanju ohranila skozi vsa leta naravovarstvenih naporov.
(Foto: Miha Krofel)
"Vsi zbrani podatki kažejo, da je bilo reševanje populacije risov več kot uspešno. S tem smo vrsti dali dobre možnosti, da se v naših gozdovih in gorah obdrži tudi v naslednjih desetletjih," je povedal dr. Miha Krofel iz Biotehniške fakultete, vodja ene od raziskav, ki je bila te dni objavljena v ameriški znanstveni reviji Ecological Applications.
Povezave do izvirnih znanstvenih člankov:
- Krofel, M. in sod. 2025. Zunanja povezava na Multidisciplinary monitoring and stakeholder engagement support large carnivore restoration in human-dominated landscape. Odpira se v novem oknu – Ecological Applications, 35: e70052.
- Fležar, U. in sod. 2025. Zunanja povezava na Hunter-engaged monitoring of the Eurasian lynx during the reinforcement process. Odpira se v novem oknu – Wildlife Biology, e01399.
- Pazhenkova, E. in sod. 2025. Zunanja povezava na Genetic rescue of the Dinaric lynx population: insights for conservation from genetic monitoring and individual-based modelling. Odpira se v novem oknu – Evolutionary Applications, 18: e70045.
(Foto: Maj Hočevar)