Agrofotovoltaika ali hrana? Dekanja UL BF opozarja na tveganja
Na sejmu Agra v Gornji Radgoni je v oddaji Studio ob 17-ih potekala razprava o priložnostih in pasteh agrofotovoltaike – postavitvi sončnih panelov na kmetijskih zemljiščih ob hkratni kmetijski rabi. V razpravi so sodelovali predstavniki ministrstva, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Združenja slovenske fotovoltaike, Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Najostrejše pomisleke je izrazila dekanja UL BF, prof. dr. Marina Pintar, ki je poudarila, da Slovenija glede obsega kmetijskih površin že zdaj zaostaja:
»Imamo najmanjši obseg njivskih površin na prebivalca v Evropi, s hrano nismo samooskrbni, z električno energijo pač smo samooskrbni – na letni ravni. Zato menim, da se lahko odločimo, da se v Sloveniji agrofotovoltaiki odpovemo.«
Namesto poseganja v rodovitna zemljišča vidi priložnost drugje: »Imamo še polno degradiranih zemljišč, mnogo površin ob avtocestah, konec koncev bi lahko pokrili vsa parkirišča s fotovoltaiko. S tem bi prispevali k evropskim zavezam, ne da bi ogrožali kmetijsko pridelavo.« Spomnila je tudi na negativne izkušnje iz preteklosti: »Zadnjih 30 delavcev iz Magne je bilo nedavno odpuščenih. To je še en dokaz, kako velik pritisk je na kmetijska zemljišča in kakšen fiasko lahko prinesejo napačne odločitve.«

(Vir: Canva)
Dr. Pintar je opozorila tudi na nevarnost trajne degradacije zemljišč: »Zaraščena zemljišča imajo svoj socioekonomski razlog. Če jih danes odpremo za agrovoltaiko, se bodo čez 5 ali 10 let morda spet opustila – takrat pa ne bomo imeli več le problema zaraščanja, ampak tudi infrastrukturo, ki bo onemogočila kmetijsko rabo.«
Medtem ko so predstavniki fotovoltaike in Kmetijskega inštituta poudarjali možnosti sinergij pri senčenju rastlin, varovanju pred vročino in točo ter večji ekonomski vzdržnosti kmetij, je dekanja Pintar znova pozvala k jasni usmeritvi države:
»Želela bi si jasne opredelitve, kaj kot država želimo. Nikakor nisem proti raziskavam, vendar se moramo odločati na podlagi rezultatov – in lahko tudi zelo jasno rečemo, da agrovoltaike na kmetijskih zemljiščih v Sloveniji ne potrebujemo.«