Eurogard 10: Botanični vrt Univerze v Ljubljani kot primer dobre prakse v Rimu

Te dni v Rimu poteka že 10. kongres botaničnih vrtov Evrope Eurogard 10 z naslovom Botanic Gardens in the UN Decade of Ecosystem Restoration – Botanični vrtovi v desetletju ZN za obnovo ekosistemov. Ob kongresu potekajo tudi vzporedni sestanki Evropskega konzorcija botaničnih vrtov EU, ki se je začel že v soboto, srečanja mreže semenskih bank ENSCONET, v katero je vključen tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani, srečanja mreže IPEN ter sestanek v okviru projekta LIFESeedforce.

Predavanja potekajo v prestižni stavbi Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu. Več kot 250 udeležencev z vsega sveta razpravlja o vlogi botaničnih vrtov v sodobnem svetu. Predstavljen bo tudi novi akcijski načrt za botanične vrtove, ki so ga člani Evropskega konzorcija pripravljali in usklajevali več let, zdaj pa je končno ugledal luč sveta.

Uvodni nagovor je imel direktor Botaničnega vrta v Rimu prof. Fabio Attore, sledila sta pozdrav generalnega sekretarja Botanic Gardens Conservation International dr. Paula Smitha ter prvega predstavnika v evropskem konzorciju iz Italije, prof. dr. Giannija Bedinija, koordinatorja italijanske mreže botaničnih vrtov. Nato sta sledili dve plenarni predavanji: prvo, z naslovom Botanic Gardens and Decades of Ecological Restoration, je imel priznani britanski botanik prof. dr. Stephen Blackmor, ki je poudaril pomen botaničnih vrtov kot institucij, ki znanost o rastlinah približujejo najširši javnosti. Drugo predavanje je imel nekdanji direktor dunajskega botaničnega vrta prof. dr. Michael Kiehn, ki je predstavil razvoj aktivnosti botaničnih vrtov v zadnjih 30 letih in odpiral nova raziskovalna področja, ki so bila pred desetletji še povsem neznana.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani se na kongresu predstavlja z dvema predavanjema. V prvem, z naslovom Botanični vrtovi kot nosilci znanja o zeleni infrastrukturi, so predstavljeni konkretni primeri, kako lahko botanični vrtovi s svojim znanjem sodelujejo pri urejanju zelene infrastrukture in varovanju rastlin na nadomestnih rastiščih v urbanem okolju. V drugem predavanju pa so prikazani primeri uspešne restavracije habitatov v naravnem in urbanem prostoru.

Posebej smo ponosni, da je Botanični vrt Univerze v Ljubljani prepoznan kot ena od vodilnih institucij na področju sodobnih evropskih tem varovanja narave. To potrjujejo tudi številni tuji kolegi, ki ga pogosto predstavljajo kot primer dobre prakse. Tokrat je bil omenjen v predavanju o akreditiranih botaničnih vrtovih kot eden prvih vrtov, ki je pridobil dve akreditaciji BGCI ter ju uspešno obnovil.

*Avtor članka je dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta UL.

Vir vseh fotografij: Jože Bavcon, UL BF.