Biotehniška fakulteta sodeluje pri dveh od štirih velikih interdisciplinarnih projektov Univerze v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je 22. oktobra 2025 predstavila štiri velike interdisciplinarne raziskovalne projekte v skupni vrednosti več kot 10 milijonov evrov, s katerimi krepi raziskovalno odličnost, mednarodno prepoznavnost in povezovanje med članicami. Ponosno sporočamo, da Biotehniška fakulteta sodeluje kar pri dveh od štirih izbranih projektov.

Na novinarski konferenci sta rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, in prorektor za raziskave in razvoj, prof. dr. Gregor Dolinar, poudarila pomen povezovanja znanja in interdisciplinarnih pristopov pri iskanju prebojnih rešitev za izzive sodobne družbe.
Rektor je ob tem izpostavil, da »s financiranjem velikih interdisciplinarnih projektov utrjujemo našo zavezanost k raziskovalni odličnosti in trajnostnemu razvoju znanosti«, prorektor pa dodal, da tovrstni projekti »omogočajo razvoj ambicioznih idej, ki presegajo meje posameznih disciplin in spodbujajo sodelovanje z gospodarstvom in raziskovalnimi inštituti«.

Izr. prof. dr. Boštjan Lesar (UL BF, Oddelek za lesarstvo) je zadolžen za koordinacijo projekta A-RISE, prof. dr. Miha Humar (UL BF, Oddelek za lesarstvo) pa projekta MATRES

 

Opis projekta MATRES

Projekt MATRES (Materialna odpornost v časih okoljskih in družbenih sprememb) koordinira izr. prof. dr. Matija Črešnar z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete UL. Združuje raziskovalce štirih članic Univerze v Ljubljani:

  • Filozofska fakulteta (FF) – izr. prof. dr. Matija Črešnar, arheologija, koordinacija projekta,
  • Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) – prof. dr. Matija Strlič, dediščinska znanost,
  • Biotehniška fakulteta (BF) – prof. dr. Miha Humar, lesarstvo,
  • Naravoslovnotehniška fakulteta (NTF) – izr. prof. dr. Nastja Rogan Šmuc, geologija.

Ključno izhodišče projekta je koncept odpornosti – sposobnost družb, da se s pomočjo kulturnih praks in materialnih virov prilagodijo spremembam. S preučevanjem ostankov okolij, krajin, materialov in teles bo projekt ponudil nova spoznanja o tem, kako so kulturne prakse oblikovale dolgoročno sposobnost preživetja družb.

Poseben poudarek bo namenjen raziskavam na Biotehniški fakulteti, kjer bo ekipa analizirala les in druge organske materiale, ki so temelj človeških bivanjskih okolij in kulturne dediščine. Preučevana bo odpornost in razkroj lesa v različnih zgodovinskih in okoljskih kontekstih, vpliv podnebnih sprememb na njegovo razgradnjo ter razvoj metod za njegovo dolgoročno zaščito in ohranjanje. Rezultati bodo ključni za razumevanje tako preteklih kot prihodnjih strategij trajnostne rabe materialov. Poleg Oddelka za lesarstvo na projektu sodelujeta tudi Oddelek za Agronomijo in Krajinsko arhitekturo.

Projekt bo razvil večnivojski digitalni dvojček, ki bo združeval podatkovne baze, računske modele in vizualizacije dediščine. Sodelovanje domačih in mednarodnih partnerjev (npr. Max Planck Institute, University College London) bo okrepilo raziskovalno odličnost, inovativnost ter mednarodno prepoznavnost Univerze v Ljubljani in slovenske dediščinske znanosti.

Izjava prof. dr. Mihe Humarja:

"Vesel sem, da smo del projekta MATRES, ki povezuje različna znanstvena področja v raziskovanju materialne odpornosti. Naša skupina bo prispevala znanje s področja lesa in trajnosti materialov, kar je ključno za razumevanje preteklosti in prihodnjih izzivov. Ta projekt je dodatna potrditev, da naša skupina dobro dela, in da so naše ideje prepoznane tudi v mednarodnem prostoru".

V priponki prilagamo podroben opis projekta MATRES:Povezava na dokument 2025_10_22_MATRES_besedilo ob odobritvi projekta_objava.docx Odpira se v novem oknu

 

Opis projekta A-RISE

A-RISE (Napredne podnebno odporne rešitve za podporo razvoja trajnostnega biogospodarstva in družbe, Advanced Climate-Resilient Solutions for Sustainable Bio-Economy and Socio-economic development) 

Slovensko gospodarstvo in družba za boj proti in za učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam potrebujeta natančne podatke, simulacije učinkov in praktične, tehnološko inovativne in družbeno-sprejemljive rešitve. V okviru projekta A-RISE, ki združuje raziskovalce z Ekonomske fakultete, Fakultete za matematiko in fiziko in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, želimo s pomočjo naprednih podnebnih simulacij na dezagregirani ravni na osnovi kompleksnih modelov in nevronskih mrež  simulirati najprej vplive na naravne pogoje, nato pogoje za razvoj biogospodarstva ter s pilotnimi tehnološkimi rešitvami krepiti odpornost kmetijstva, gozdarstva in ostalih segmentov (bio)gospodarstva. Zasnovati in prenesti v družbo želimo tudi pomen širšega konsenza za uveljavitev predlaganih rešitev, za kar bo izjemno pomembno sodelovanje z deležniki v celotni verigi. Raziskovalna sredstva, ki smo jih pridobili, nam bodo omogočila izvedbo raziskav, ki sicer ne bi bile mogoče, nekaj zaposlitev novih raziskovalcev ter oblikovanje interdisciplinarnega raziskovalnega laboratorija. 

Horizontalno organizirani projekt vodi prof. dr. Tjaša Redek (UL EF), pri delu pa sodelujejo uveljavljeni raziskovalci, med njimi doc .dr. Žiga Zaplotnik, prof. dr. Miha Ravnik (UL FMF), izr. prof. dr. Boštjan Lesar, prof. dr. Miha Humar, izr. prof. dr. Tjaša Pogačar, in izr. prof. Luka Juvančič (UL BF). Pri delu z lokalnimi skupnostmi in proučevanju odnosa posameznikov do okolja pa bodo ključne izkušnje prof. dr. Ljubice Knežević Cvelbar in prof. dr. Vesne Žabkar (UL EF).  

A-RISE združuje raziskovalce s področij ekonomije, fizike/meteorologije in bio-ved v jasno in ambiciozno sodelovanje, ki bo peljalo od modeliranja podnebja do ukrepov za politike, z jasno zavezo k odprti znanosti in prenosu v gospodarstvo in družbo.