Slovenski krompir še vedno kakovosten, a izzivi ostajajo
Čeprav so se v javnosti pojavila opozorila o drastično zmanjšanem pridelku in poplavi uvoženega krompirja, se razmere na trgu ne zdijo tako kritične. Večina večjih trgovcev zagotavlja, da kupci še vedno najraje posežejo po domačem krompirju, ki je cenovno primerljiv z uvoženim, včasih celo ugodnejši.
Toda agronomka in predavateljica na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doc. dr. Darja Kocjan Ačko opozarja, da so težave v pridelavi globlje in povezane predvsem s podnebnimi spremembami ter počasnim prilagajanjem nanje.
(VIR: UL BF)
Podnebne spremembe bodo krojile prihodnost pridelave
»Suša maja in junija ni bila povsod enaka. Nekateri pridelovalci so z letošnjim pridelkom celo zadovoljni, veliko pa je odvisno od sestave tal. Krompir v težjih, ilovnatih tleh lažje preživi sušno obdobje, a težje prenese obilne padavine, ki so vse pogostejše,« pojasnjuje Kocjan Ačko.
Po njenih besedah slovenski pridelovalci večinoma gojijo pozne sorte, ki imajo daljšo rastno dobo, kar pomeni, da so bolj izpostavljene ekstremnim vremenskim razmeram. Zato bo v prihodnosti ključno razvijati in saditi sorte, ki bodo bolje prilagojene našim klimatskim razmeram.
Desiree – sorta, ki je rešila pridelavo, a ni več najboljša
Dr. Kocjan Ačko se spominja obdobja v 80. letih, ko je pridelavo slovenskega krompirja skoraj uničil virus Y, ki je prizadel domače sorte, predvsem sorto igor. »Kmetje so se morali čez noč sprijazniti, da ni bilo več slovenskih sort, odpornih na bolezni. Takrat je pridelavo rešila sorta desiree, ki jo pridelovalci še danes sadijo, čeprav imamo zdaj na voljo boljše,« pravi.
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so v zadnjih letih razvili več slovenskih sort, poimenovanih po rekah – KIS Sora, KIS Mura, KIS Mirna, KIS Kokra – med katerimi je slednja po besedah sogovornice posebej primerna za ekološko pridelavo.
»Žlahtnjenje gre v smeri, da so gomolji enakomerni, gladki in primerni za strojno lupljenje. A potrošniški pritiski so veliki – kmetje morajo biti konkurenčni in hitro menjati sorte, kar povečuje stroške,« dodaja.
Slovenski krompir – manj pesticidov, več zaupanja
Čeprav nismo popolnoma samopreskrbni, dr. Kocjan Ačko poudarja, da je slovenski krompir praviloma kakovostnejši od uvoženega:
»Pri nas se uporablja bistveno manj pesticidov, zlasti v primerjavi z državami zunaj Evropske unije. Prav zato ima domači krompir prednost tako z vidika zdravja kot trajnosti,« poudarja.
(VIR: UL BF)
Podatki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) potrjujejo njene besede – v letu 2024 so pri uvoženem krompirju iz Egipta v devetih odstotkih vzorcev ugotovili presežene vrednosti fitofarmacevtskih sredstev, zato pošiljke niso dosegle slovenskega trga.
Dragocenost lastnih sort in semenskega krompirja
Profesorica poudarja tudi pomen pridelave semenskega krompirja, ki omogoča ohranjanje domačih sort in neodvisnost od uvoza:
»Včasih smo bili Slovenci znani po semenskem krompirju – skoraj polovica Gorenjske ga je pridelovala. Danes je pridelava te vrste zelo draga, saj zahteva posebne pogoje, nadzor in skladišča, a prav lastne sorte pomenijo varnost za prihodnost.«
Kakovost imamo, prihodnost pa zahteva prilagoditev
Slovenski krompir torej ostaja med potrošniki priljubljen in zaupanja vreden izdelek. A kot opozarja doc. dr. Darja Kocjan Ačko, bodo o prihodnosti pridelave odločale sposobnost prilagajanja podnebnim spremembam, vlaganja v raziskave in razvoj novih sort ter ohranjanje kakovostnega semenskega materiala.
»Če želimo ohraniti prepoznavno kakovost in samostojnost slovenske pridelave, bomo morali narediti korak naprej – ne le v tehnologiji, ampak predvsem v zavedanju, kako dragocen je domač krompir,« sklene.
*Objava je povzeta po članku iz časopisa Delo, dne 23.10. 2025, avtorice Saše Bojc.