Premierna prireditev BIOZNANOST IN ČLOVEK presegla pričakovanja

11. novembra 2025 ob 16.00 smo na dekanatu Biotehniške fakultete (v dvorani dr. Janeza Hribarja) pripravili prireditev, kakršne še nismo imeli. Ne le zaradi izjemnega odziva domačih in predvsem zunanjih gostov — prireditve se je udeležilo najmanj 250 obiskovalcev — ampak zaradi izredno pestrega in bogatega programa, zanimivih govorcev iz sveta znanosti, poučne okrogle mize komunikatorjev znanosti v praksi, tekmovanja doktorandk v Bioznanstvenem slamu in Martinove pogostitve, ki se je odvijala v večeru, poimenovanem In scientia veritas. 

Nagovor predsednice države, dr. Nataše Pirc Musar, častne pokroviteljice prireditve Bioznanost in človek

Prireditev, ki je z uradnim programom trajala skoraj 5 ur, je s častnim pokroviteljstvom podprla tudi Predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa jo je uvrstilo v svoj program dogodkov Meseca znanosti 2025. 

Zapolnjena dvorana; Obiskovalci večinoma iz NIB, IJS, FS, MF, GIS, ARIS, MVZI, BF, Lek/Sandoz, ARIS

Namen sproščene znanstvene konference, ki je prvo leto odprla tematiko: "Komu (še) verjamemo? Znanost v dobi umetne inteligence in TikToka", je namreč učinkovito odpiranje znanosti družbi, mreženje strokovnjakov in raziskovalcev sorodnih strok, vpogled v delo laboratorijev in samozavestno komuniciranje znanstvenih projektov, raziskav in ugotovitev v času informacijskega kaosa in vzpona avtoritete umetne inteligence. 

Doc. dr. Dan Podjed, aktualni nagrajeni komunikator znanosti (UL FF, SAZU)

Prireditev se je pričela s kratkim uvodnim filmom, v katerem aktualni je nagrajeni komunikator znanosti, izr. prof. dr. Dan Podjed (FF UL, ZRC SAZU, IRI UL) povedal, kako on vidi in razume znanost ter zaupanje sodobne družbe v znanost. 

Po pozdravu moderatorke Suzane Perman, vodje službe za komuniciranje UL BF, ki je udeležencem izrekla dobrodošlico in jih spomnila kako hitro se zaradi novih tehnologij, avdiovizualnih medijev in umetne inteligence spreminja naše učenje, raziskovanje in vsakodnevno delovanje, so sledili pozdravni nagovori.

Suzana Perman, moderatorka in članica uredniškega ter organizacijskega odbora

Gostiteljica prireditve in dekanja, prof. dr. Marina Pintar je dejala, da "Na Biotehniški fakulteti vsak dan vidimo, da znanost ne more živeti v vakuumu, saj to ni njen namen, njen smisel. Opažamo tudi, da znanost velikokrat ni slišana ali razumljena tako, kot bi si želeli. Zato si nocoj  - poleg poklonu znanosti  - želimo naliti tudi “čistega vina”: priznati, kateri izzivi so pred nami, da bomo v družbi in za družbo zgradili več mostov in trdne, ne pa zidov.  Da ohranimo zaupanje v svetu, ki ga vse bolj obvladuje umetno razmišljanje strojev ali digitalni kaos medmrežja, ki ga upravljajo algoritmi". Kot je poudarila dr. Pintar je nova prireditev Bioznanost in človek po njeno več kot le prireditev. "Je povabilo k dialogu. K temu, da znanstveniki, raziskovalci postanemo pripovedovalci, ne le ustvarjalci znanja. Da si znanost povrne glas, ki ga je nekoč imela – odprt, spoštljiv in razumljiv. Da se povežemo kot skupnost, ki jo druži radovednost, ne ločuje pa različnost disciplin."

Nagovor gostiteljice, prof. dr. Marine Pintar, dekanje UL BF

Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, je poudaril, da se ogromno znanja rojeva na Univerzah, da se potem lahko širi v gospodarstvo, v šole, v farmacije, a da je premalo slišano in razumljeno, v dobi UI in družbenih omrežij pa tudi premalo cenjeno.

Nagovor rektorja UL, prof. dr. Gregorja Majdiča

Zbrane je nagovoril tudi direktor Direktorata za razvoj in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znansot in inovacije, dr. Tomaž Boh. Dejal je, da so ponosni, da je Mesec znanosti tudi letos odražen v več kot 70-ih dogodkih po Sloveniji in da tovrstne prireditve, kot je Bioznanost in človek, bogatijo družbo kot tako in raziskovalce, saj se vsi učimo drug od drugega.  V dobi vzpona UI je pohvalil tudi posrečen izbor imena prireditve in izrazil upanje po začetku nove tradicije v čast in zrcalo znanosti tudi na UL Biotehniški fakulteti. 

Nagovor direktorja Direktorata za znansot in inovacije na MVZI, dr. Tomaža Boha.

Častna pokroviteljica prireditve dr. Nataša Pirc Musar je bila na dan dogodka zadržana na službeni poti v Katarju, vendar je udeležence nagovorila z vnaprej posnetim posnetkom. Poudarila je, da "Umetna inteligenca za družbo predstavlja priložnost in izziv hkrati. Če želimo, da nas vodi v smer napredka, mora biti znanost vedno središče premisleka – nikakor pa ne potisnjena na obrobje. Znanstvena spoznanja ob razpravah o podnebnih spremembah, razvoju in uporabi umetne inteligence, stanju biodiverzitete ali ob soočanju z znanstveno statistiko so marsikdaj spregledana in premalo upoštevana". 

Ob tem, meni predsednica države, je ključno povezovanje raziskovalcev med seboj, z gospodarstvom, odločevalci in družbo, saj to zagotavlja, da znanost ostaja živa in vplivna. "Odprti laboratoriji in raziskovalci kot prenašalci znanja ste namreč tisti mostovi, ki družbo povezujete z resnico in navdihom", je udeležence nagovorila dr. Pirc Musar. 

Za glasbene vložke sta poskrbela mlada glasbenika, študenta Matic (kitara) in Ela (vokal), ki sta tekom prireditve priredila tri skladbe: Isn't she lovely (Stevie Wonder), Viva la Vida (Coldplay) ter Pust me do besede (Batista Cadillac).

Matic in Ela (kitara, vokal)

Navdihujoči osrednji govori o raziskovanju, priznavanju lastnih napak, rastlinski slepoti, humanističnem pristopu raziskovanja umetne intelogence in evropskem sobivanju z velikimi zvermi

Najmočnejša sporočila, t.i. "aha momente" in vpoglede v svoje zgodbe in razmišljanja so delili zanimivi govorniki, prof. dr. Marina Dermastia (NIB), prof. dr, Matevž Dular (UL FS), dr. Nina Beguš (Univerza Berkley Kalifornia, InterpretAI) in doc. dr. Hubert Potočnik (UL BF), v družabnem delu prireditve pa tudi prof. dr. Tatjana Košmerl (UL BF). 

Prof. dr. Marina Dermastia

Profesorica Dermastia je opozorila na t.i. "rastlinsko slepoto" in pokazala, da so rastline izjemno kompleksna, komunikativna in inteligentna bitja, brez katerih življenje na Zemlji ne bi obstajalo. Njeno ključno sporočilo je bilo, da moramo začeti naravo opazovati, ne prezreti — saj nas ravno rastline učijo potrpežljivosti, trajnosti in pomena razumevanja znanosti v času informacijske zmede.

Prof. dr. Matevž Dular

Matevž Dular v svojem govoru med drugim odpira vprašanje, kaj v znanosti pomeni odgovornost, iskrenost in sposobnost priznati napako, saj napake niso znak poraza, temveč temelj za napredek in resnično razumevanje sveta. Dular poudarja, da brez poštenosti do podatkov, rezultata in sebe samega, znanost izgubi kredibilnost, zato je najbolj pogumen znanstvenik tisti, ki si upa reči "motil sem se". In še, da umetna inteligenca ne more ustvariti ničesar novega, je zgolj zbirka že znanih dejstev, ki jih priskrbimo ljudje.

Iz Kalifornije se nam je oglasila dr. Nina Beguš (Univerza v Berkleyu, InterpretAI)

Dr. Beguš je opisala, da se raziskovanje UI ne začne pri stroju, temveč pri razumevanju človeške domišljije, pripovedi in kulturnih vzorcev, ki jih umetna inteligenca ponavlja ali preoblikuje. Zato je prihodnost UI odvisna od človeške sposobnosti refleksije, ustvarjalnosti in kritičnega mišljenja, ne od algoritmov samih.

Doc. dr. Hubert Potočnik

Potočnik je pokazal, kako je človek s spreminjanjem krajine in razdrobljenostjo habitatov skoraj izrinil velike zveri iz Evrope, a hkrati ravno Evropa danes postaja primer uspešnega (in zahtevnega) sobivanja človeka z volkom, medvedom in risom. Ključno sporočilo govora je, da dolgoročno varstvo velikih zveri temelji na prostoru, genetski raznolikosti, stalnem znanstvenem spremljanju in dialogu z lokalnimi skupnostmi – brez romantiziranja, a tudi brez demoniziranja plenilcev.

Sledil je polurni odmor, namenjen okrepčitvi in mreženju. Avla dekanata je bila tako polna z udeleženci, da se je del strežbe preselil na dvorišče pred vhod. 

Okrogla miza in Bioznanstveni slam

Po odmoru je nastopila živahna diskusija v obliki okrogle mize, ki jo je vodila dr. Zarja Muršič, kognitivna znanstvenica in ambadadorka občanske znanosti.

Gostila je zanimive goste, ki že učinkovito komunicirajo znanost in so z javnostjo delili nasvete, pomisleke, svoje izkušnje in zadrege. Zanimivo diskusijo so odprli Renata Dacinger (RTV, Ugriznimo znanost), doc. dr. Evgen Benedik (Pediatrična klinika KCLJ/UL BF), Neja Bizjak Štrus (mlada raziskovalka na UL BF in predsednica Društva Mlada akademija) ter študentka medicine Ema - Med zdravje, ki s svojimi profili na družbenih omrežjih Instagram in TikTok vsakodnevno informira več deset tisoč sledilcev o zdravem načinu življenja, podkrepljena z znanstvenimi dejstvi. 

Doc. dr. Evgen Benedik

Renata Dacinger

Neja Bizjak Štrus

Ema, Med zdravje

V zadnjem delu je bil na vrsti Bioznanstveni slam - tekmovanje v kratkih, prepričljivih predstavitvah doktorskih raziskovalnih nalog in glasovanje občinstva za najboljšo predstavitev.

Ana Pšeničnik

Tekmovale so mlade doktorandke: Ana Pšeničnik, asistentka Oddelka za biologijo, mlada raziskovalka na Zootehniki Katja Knez, ter asistentka na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Zala Uhan.

Katja Knez

Vse tri pogumne tekmovalke so se odlično odrezale. Po njihovih zanimivih, tudi humornih in sporočilnih 3-5 minutnih predstavitvah je glasovalo občinstvo s QR kodo na zaslonu. Izzid je bil tesen vse do zadnjega, ko je za dva glasova svoji tekmici premagala Zala Uhan.

Zala Uhan - zmagovalka Bioznanstvenega slama

Po podelitvi nagrad in simboličnih daril vsem tekmovalkam Bizonanstvenega slama je sledilo fotografiranje in zahvale dekanje prof. dr. Marine Pintar in prodekana prof. dr. Andreja Bončine ter podelitev simboličnih daril vsem sodelujočim, tudi osrednjim govorcem in govorkam ter gostom okrogle mize.

V zadnjem delu prireditve se je občinstvo preselilo v avlo kjer se je pričel Martinov večer In scienti veritas z Martinovimi jedmi in vinom. Še pred tem je imela kratek govor redna prof. dr. Tatjana Košmerl, mednarodno priznana poznavalka vin, ki je goste skušala skozi znanost popeljati do čutenja, okušanja, kulinaričnih užitkov in zgodbe o vinu. Žal je ponagajal mikrofon, zato so jo zares lahko slišali le redki. 

Prof. dr. Tatjana Košmerl

Profesorica Košmerl je razkrila, da je vino preplet biologije, kemije, kulture in čustev, zato je okušanje vina hkrati znanstveno in osebno doživetje, ki ga soustvarjata enolog in potrošnik. Sporoča nam, da vino postane resnično dragoceno šele takrat, ko ga razumemo – ne kot popolnost, temveč kot pristnost, zgodbo narave in človekovega znanja.

Kljub temu je prireditev več kot uspela. Večina gostov se je tudi po 21. uri družila, mrežila, si izmenjavala mnenja in ideje ter razpravljala o sporočilih govorcev in gostov okrogle mize. 

*Avtor vseh fotografij je Matej Holcar.

*Režijo je za nemoten tehnični in vizualni potek upravljal Matej Jošt z asistentom Matejem Šerganom. Prireditev sta s kamerama posnela Amina Gačo Jež in Žan Marcel Stermecki. Video posnetki celotne prireditve in posameznih govorov, diskusij in utrinkov bodo na voljo kmalu.