Novemberski zvončki
Prvi zvončki v topli slovenski Istri so že zacveteli. Prvi se je popolnoma razcvetel prav ta vikend. Prvič v več kot dvajsetih letih opazovanj je v naravi zacvetel že novembra. Stari domačini pripovedujejo, da so včasih cveteli za Miklavža ali kasneje, okrog božičnih praznikov. Letos so bile temperature ravno prave: močna poletna suša, dovolj dežja oktobra in novembra, nato prve zmrzali ter za tem lepo vreme. Vsi pogoji so bili izpolnjeni in pričakovati je bilo, da bodo letos zacveteli. In res se je zgodilo ta vikend, 29. in 30. novembra.
(FOTO: UL BF)
Letos smo že poročali o kraljičinem zvončku, ki je doma na Balkanu in Peloponezu. Gre za vrsto zvončka (Galanthus reginae-olgae), ki vedno zacveti v prvi tretjini oktobra. Poznan je že od leta 1870 in izvira iz gorovij na Peloponezu; kasneje so ga odkrili tudi na Balkanu, vendar so ga sprva poimenovali drugače. Primerke s Peloponeza je prvi pravilno opisal grški pesnik Theodorus Orphanides (1817–1886), profesor, politik in botanik. Ime mu je dal po grški kraljici Olgi. Prvič ga je predstavil na konferenci v Firencah maja 1874.
Čeprav so si med populacijo zvončkov v topli slovenski Istri in vrsto Galanthus reginae-olgae zaradi zgodnjega cvetenja zelo podobni, je razlika med vrstama značilna. Populacija rastlin iz Slovenije, ki vsako leto cveti že decembra (zadnja leta večinoma v zadnji četrtini decembra), je zgolj genetska različica navadnega zvončka (Galanthus nivalis). Ta se je evolucijsko razvil v populacijo z zgodnjim cvetenjem, saj so razmere v Istri za njegovo poznejše cvetenje že pretople.
(FOTO: UL BF)
Zvončki so sicer rastline zime, ki se prebudijo v njenem drugem delu. V slovenski Istri pa so januarske temperature včasih zelo visoke, tudi nad 15 °C, kar za njihovo cvetenje ni najbolj ugodno. Naš navadni zvonček ima povsem razvite liste z izrazitim modrikastim poprhom, kar ga jasno loči od kraljičinega zvončka, ki teh listov nima in je brez modrikastega poprha. Za Dalmacijo in južne predele nekateri napačno navajajo, da so zvončki, ki zacvetijo decembra in že imajo liste, še vedno kraljičini zvončki. Žal to ne drži.
Kljub dolgoletnemu spremljanju potomcev istrske populacije v Botaničnem vrtu in še na dveh mestih v celinskem delu Slovenije, kjer smo jih testno posadili, se vedno znova izkaže, da prav ti primerki zacvetijo prvi. Pogosto se njihov vidni razvoj nad zemljo začne že konec oktobra ali v prvem tednu novembra, in to večinoma prej v celinskem delu kot ob obali. Vzrok za hitrejši razvoj v notranjosti je zgodnji mraz, ki se tam pojavi prej kot na obali. Letos so bile v celinskem podnebju dobro razvite rastline vidne že v prvem tednu novembra, v zbirki v Ljubljani pa sredi novembra, vendar tokrat nekoliko manj kot v naravi 15. novembra. Prav krajši dan in zgodnji mraz (temperature pod 0 °C ali okrog 0 °C) sta dejavnika, ki spodbudita razvoj. Rastline imajo sicer genetsko zapisano zgodnje cvetenje, na katerega dodatno vplivajo zunanje okoliščine.
Zunanje okoliščine so bile letos v naravi prvič takšne, da je bilo pričakovati zgodnje cvetenje. Izrazita poletna suša, sledilo pa ji je oktobrsko in novembrsko deževje, nato zgodnja slana, jasno vidna na pomrznjenih zelenih listih drugih rastlin, so spodbudili razvoj. Na rastišču so še vedno vidne sledi zmrzali oziroma močne slane. Očitno je bilo hladnih juter dovolj, da se je sprožil mehanizem za cvetenje. V naravi lahko z opazovanjem in poznavanjem rastlin marsikaj razberemo tudi brez meritev, če dobro poznamo odzive rastlin. Že 15. novembra je bilo kar nekaj primerkov zvončkov v fazi cvetne puščice, ki sili iz zemlje, pod listjem pa je bilo še veliko razvijajočih se rastlin z jasno vidnimi cvetnimi nastavki.
Potrebno je bilo le nadaljnje opazovanje, ki je letos res pokazalo znatno hitrejši razvoj in najzgodnejše cvetenje v celotnem spremljanem obdobju.
*Avtorja objave sta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, BF