Podzemlje, ki ga ne vidimo in prihodnost biodiverzitete

Ko govorimo o biotski raznovrstnosti, največkrat pomislimo na gozdove, travnike, reke in morja. Redkeje pa se zavedamo, da se eden najbolj bogatih, hkrati pa najbolj ranljivih ekosistemov skriva pod našimi nogami. Prav tam – v temi jam, razpok in podzemnih voda – se je na slovenskem ozemlju sredi 19. stoletja rodila speleobiologija, znanstvena disciplina, ki danes znova dobiva ključno vlogo pri razumevanju in varstvu narave.

Slovenija je svetovna vroča točka podzemne biodiverzitete. Majhen prostor, izjemna raznolikost, številne vrste, ki jih ne najdemo nikjer drugje na svetu. A to bogastvo ima svojo ceno: podzemne živali so pogosto redke, težko zaznavne, vezane na zelo omejena območja in izjemno občutljive na spremembe v okolju. Brez zanesljivih podatkov jih ne moremo ne razumeti ne učinkovito varovati.

Slika 1. Človeška ribica, Proteus anguinus, avtor: Domin Dalessi

Prav zato je nastala SubBioDB – sodobna relacijska zbirka podatkov o razširjenosti podzemnih živali, ki jo že desetletja razvija Raziskovalna skupina za speleobiologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Gre za najobsežnejšo zbirko podatkov o podzemnem živalstvu na zahodnem Balkanu, ki presega klasične sezname vrst. Vključuje natančno prostorsko umeščene lokalitete, povezane z literaturo in terenskimi podatki, ter podatke o posameznih osebkih – od DNA zaporedij do morfoloških, genomskih in eDNA podatkov.

Takšni podatki niso pomembni le za temeljne raziskave evolucije in ekologije. So osnova za razumevanje, zakaj so nekatere vrste omejene na eno samo jamo, kako so se razvijale skozi čas in kako nanje vplivajo sodobni pritiski. Še več: urejene in povezljive zbirke podatkov so nujne za sprejemanje odločitev v naravovarstvu. SubBioDB danes prispeva podatke v nacionalni informacijski sistem o naravi NarcIS ter sodeluje pri oblikovanju evropskih podatkovnih baz v okviru projektov Biodiversa+ in Life-IP Natura.si. To pomeni, da znanje iz laboratorijev in jam neposredno vstopa v prostor upravljanja narave in oblikovanja politik.

V času, ko si Evropska unija z Strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030 postavlja ambiciozne cilje – od izboljšanja stanja ogroženih vrst do obnove ekosistemov –, postaja jasno, da brez kakovostnih podatkov teh ciljev ni mogoče doseči. Podzemna biodiverziteta je pri tem pogosto spregledana, a prav ona je eden ključnih kazalnikov stanja okolja in trajnostne rabe prostora.

Kako zbiranje podatkov postane moč znanosti? Kako se iz temnih jam razvijejo orodja za varstvo narave? In zakaj je Slovenija pri tem v privilegiranem, a odgovornem položaju?

Odgovore bo ponudilo predavanje Sodobna zbirka podatkov o razširjenosti podzemnih živali kot osnova za raziskovanje in varstvo podzemne biodiverzitete, ki bo del programa letošnjega Zunanja povezava na BFestivala – Moč znanosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti Odpira se v novem oknu. Na BFestivalu bodo raziskovalci naše fakultete pokazali, kako natančni znanstveni podatki postajajo temelj odločitev, ki segajo daleč onkraj laboratorijev – v prostor, politiko in prihodnost narave.

BFestival bo potekal 12. februarja 2026 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani (Dvorana prof. dr. Janeza Hribarja) in bo kot osrednja znanstvena prireditev fakultete, posvečena znanstvenim dosežkom na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti

Udeležba je brezplačna, Zunanja povezava na PRIJAVA Odpira se v novem oknu je obvezna. 

Vabljeni, da se potopite v znanost – tudi tisto, ki poteka daleč pod površjem.