Živi laboratorij za zdrava tla: uvodni nagovori ob začetku projekta TRAILS4SOIL v Sloveniji

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je 5. februarja 2026 potekala prva delavnica v okviru evropskega projekta TRAILS4SOIL, s katero se je v Sloveniji začelo vzpostavljanje Živega laboratorija za trajnostno upravljanje tal. Dogodek je združil raziskovalce, kmete, predstavnike strokovnih institucij in deležnike z namenom skupnega razmisleka o zdravju tal ter oblikovanja temeljev za večletno sodelovanje v okviru projekta, ki ga financira program Horizon Europe.

Uvod v projekt in koncept živih laboratorijev

Delavnico je odprl doc. dr. Rok Mihelič z Biotehniške fakultete, vodja slovenskega Živega laboratorija in moderator dogodka. V uvodu je predstavil okvir projekta TRAILS4SOIL, ki je petletni evropski projekt s skupnim proračunom približno 14 milijonov evrov (12 milijonov evrov sredstev EU in 2 milijona evrov iz Švice) ter s številnimi projektnimi partnerji po Evropi.

Pojasnil je, da projekt temelji na vzpostavitvi petih živih laboratorijev, Slovenija pa je odgovorna za vzpostavitev Živega laboratorija za zdrava tla, ki povezuje rastlinsko pridelavo in živinorejo. Kot ključno izhodišče je izpostavil so-kreacijo – sodelovanje različnih deležnikov v večletnem procesu, v katerem se skupaj razvijajo in prilagajajo prakse za izboljšanje zdravja tal. Opravičil je odsotnost predhodno napovedane slavnostne govorke, ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter predstavil potek uvodnih nagovorov.

Pomen tal in vloga znanosti pri povezovanju s prakso

Udeležence je nato nagovorila dekanja Biotehniške fakultete prof. dr. Marina Pintar, ki je poudarila, da srečanje predstavlja pomemben korak pri razumevanju in varovanju tal kot pogosto spregledanega, a ključnega naravnega vira. Izpostavila je vlogo Biotehniške fakultete kot stičišča znanj o naravnih virih, prostoru, biotski raznovrstnosti, kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu ter kot naravnega nosilca pristopa, ki povezuje znanost in prakso.

Opozorila je, da evropske strategije do leta 2030 zdrava tla postavljajo v središče prehranske varnosti, odpornosti kmetijstva in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Koncept živega laboratorija je predstavila kot način dela, ki omogoča spremljanje dogajanja na terenu, povezovanje z znanstvenimi metodami ter vključevanje družbeno-gospodarskega konteksta. Ob tem je izrazila željo, da projekt ne ostane zgolj v administrativnih okvirih, temveč preraste v trajno skupnost sodelovanja tudi po njegovem zaključku.

Evropski izzivi kmetijstva in potreba po sistemskih spremembah

V nadaljevanju je prof. dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete delavnico umestil v širši evropski kmetijsko-politični kontekst. Opozoril je na nezadovoljstvo v kmetijstvu, proteste in politične napetosti, ki izhajajo iz realnih ekonomskih težav kmetov, okoljskih pritiskov, nasprotujočih si pričakovanj družbe ter negotovosti glede prihodnje usmeritve kmetijstva.

Poudaril je, da kmetijstvo ni le povzročitelj okoljskih pritiskov, temveč tudi ena največjih žrtev sprememb, zato je nujno razmišljati celostno, v okviru celotnega kmetijsko-prehranskega sistema – od tal in vode do predelave in potrošnje. Ohranitveno in regenerativno kmetijstvo je označil kot eno od pomembnih poti za izboljšanje stanja tal in podnebnih vidikov, vendar le ob širši in sistemski uveljavitvi praks. Ob tem je izpostavil pomen znanosti, svetovanja, tehnologije in premišljene kmetijske politike, ki se vse bolj usmerja v rezultatske sheme in dokazovanje javnih učinkov. Ključno pa ostaja, da so spremembe za kmete tudi ekonomsko smiselne in ne doživete kot vsiljevanje.

Kaj živi laboratorij je – in kaj mora delovati

Direktor Kmetijskega inštituta Slovenije prof. dr. Andrej Simončič je v svojem nagovoru pojasnil koncept živega laboratorija kot ekosistema sodelovanja, ki se je razvil iz IKT-okolja in se je v evropskem prostoru začel uveljavljati okoli leta 2006. Poudaril je, da živi laboratorij ni demonstracijski center, ni zgolj delavnica in ni še en laboratorij, temveč način dela, pri katerem deležniki skupaj razvijajo, prilagajajo in testirajo rešitve v realnem okolju.

Izpostavil je večdeležniški pristop, ki vključuje kmete, raziskovalce, svetovalce, industrijo, nevladne organizacije, predelovalce in širšo družbo, ter poudaril, da prakse za zdravje tal niso univerzalni recepti, temveč proces učenja in prilagajanja. Kot enega ključnih izzivov v Sloveniji je navedel vprašanje nadaljevanja aktivnosti po zaključku projektov, saj pogosto primanjkuje stabilne koordinacije in financiranja. Uspeh živih laboratorijev je po njegovem odvisen od jasnega organizacijskega modela in stabilne javne podpore, pri čemer so regenerativne prakse dolgoročna naložba in ne strošek.

Kmetijstvo kot del rešitve in partnerski pristop

Uvodne nagovore je sklenil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek, ki je poudaril pomen odločanja na podlagi podatkov in dejstev ter izpostavil, da je kmetijstvo lahko pomemben del rešitve okoljskih izzivov. Opozoril je na posebnosti slovenskega kmetijstva, med drugim na velik delež območij z omejenimi dejavniki za kmetovanje ter na pomen pašne živinoreje in kroženja hranil.

Pozdravil je raziskovalne projekte in žive laboratorije kot vir novih znanj, ki jih bo javna služba kmetijskega svetovanja prenašala v prakso, ter poudaril pomen usposabljanja svetovalcev in podpore ministrstva. Svoje sporočilo je strnil v načelo, da spremembe lahko nastajajo le partnersko in ob pravočasnem vključevanju kmetov – »nič o kmetu brez kmeta«.

Izhodišče za nadaljnje delo

Uvodni del delavnice je zaključil doc. dr. Rok Mihelič, ki se je zahvalil vsem govornikom in poudaril, da so bila v nagovorih izpostavljena ključna sporočila, ki predstavljajo izhodišče za nadaljnje delo v okviru Živega laboratorija TRAILS4SOIL. Delavnica je tako odprla prostor za nadaljnji dialog, sooblikovanje in dolgoročno sodelovanje med znanostjo, prakso in drugimi deležniki pri razvoju trajnostnih pristopov k upravljanju tal.

*Avtorica fotografij je Irena Tič.