Moč znanosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti

V četrtek, 12.2. 2026, je dvorano dr. Janeza Hribarja na Biotehniški fakulteti zapolnila množica gostov, strokovnjakov, naravovarstvenikov, raziskovalcev, študentov, tudi odločevalcev, ki razumejo, da prihodnost naravnih sistemov ni samoumevna. Da zahteva znanje, razmislek in dolgoročno odgovornost.

Osrednja letna znanstvena prireditev naše fakultete je s prispevki raziskovalcev UL BF različnih raziskovalnih smeri razkrila najnovejše metode raziskovanja biotske raznovrstnosti in predvsem dognjanja. 

Po uvodnih nagovorih gostiteljice, prof. dr. Marine Pintar, dekanje UL BF, in dr. Katarine Groznik Zeiler, generalne direktorice Direktorata za naravo (MNVP) so sledili prispevki naši raziskovalk in raziskovalcev, ki so vsak iz svoje prizme raziskovanja razkrili najnovejša dognanja, ki se neposredno dotikajo vprašanj biotske raznovrstnosti.

Program predavanj je na voljo Povezava na dokument TUKAJ Odpira se v novem oknu. 

Zbornik prispevkov najdete tukaj: Povezava na dokument BFestival_zbornik_20260303_.pdf Odpira se v novem oknu

Ogled celotne prireditve pa je na voljo na spodnjem posnetku.

Vodja uredniškega odbora BFestivala, izr. prof. dr. Naja Marot: "Na eni strani smo imeli priložnost spoznati različne raziskave s področja stanja in razumevanja biotske raznovrstnosti, na drugi strani pa njenega spremljanja in upravljanja. Prispevki so prikazali več izzivov, kot je zahtevnost zbiranja, prikazov in deljenja podatkov, kot je bil primer baze podzemne biodiverzitete SubBioDB, kot tudi nasprotja med objektivnim prikazom stanja na podlagi podatkov in ukrepanja v praksi".

Interaktivnost, vprašanja publike in razprava okrogle mize

Okrogla miza je izpostavila zlasti problematiko ciljnosti ukrepov na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti, včasih tudi prepoznega ukrepanja ali razumevanje dejanske situacije.

"Razkrila je tudi širino možnih ukrepov z nacionalne ravni in zadrege, ki se pojavijo pri njihovi terenski izvedbi. Kot eden izmed največjih problemov, ki se je pojavil v večih predstavitvah in tudi v diskusiji v zaključku programa, je bil prenos rezultatov raziskav v prakso in izpostavitev dodatnih potreb po novih raziskavah, ki bi se dotaknile bodisi posameznih vrst bodisi posameznih izzivov. Velikokrat je bil omenjen tudi izziv spremljanja stanja, ki je zahteven tako z vidika financ kot tudi kadrovske pokritosti ter mora dolgoročno preseči izvajanje posameznih študij, ki prikazujejo le stanje v določeni časovni točki", ocenjuje Marot.

Za učinkovito varovanje biotske raznovrstnosti ni dovolj le ugotavljati slabšanje stanja v naravi, temveč so nujni ukrepi, pa tudi preverjanje njihovih učinkov na terenu, so se strinjali govorci na okrogli mizi. Ob tem so poudarili potrebo po tesnejšem sodelovanju med raziskovalci in političnimi odločevalci.Predstavnica Javnega zavoda Kozjanski park Anja Bolčina je na okrogli mizi, ki je danes potekala v sklopu BFestivala, izpostavila, da je prvi izziv pri ohranjanju biotske raznovrstnosti pogosto že prepoznati in ovrednotiti, "kaj sploh imamo", nato pa najti način, kako to raznovrstnost ohraniti s konkretnimi ukrepi. "Zavarovana območja so lahko dober poligon, kjer se da biotsko raznovrstnost ohranjati in tudi testirati, kaj deluje," je dejala.V Kozjanskem parku se po njenih besedah posebej soočajo z ohranjanjem habitatov, ki jih je soustvaril človek, a jih danes zaradi spremenjene strukture prebivalstva in opuščanja tradicionalne rabe prostora pogosto ne uspe več vzdrževati v obsegu in načinu kot nekoč. "Mlajši se odseljujejo ali pa jih takšna opravila ne zanimajo več," je opozorila.Kot primer je Bolčina navedla ekstenzivne travnike na višje ležečih območjih, ki so med biotsko najbogatejšimi, ter travniške visokodebelne sadovnjake. Trudijo se, da bi se z njimi ukvarjalo tudi lokalno prebivalstvo. "Če želimo ohraniti te habitate skozi čas, moramo razumeti, kako se spreminjajo, in ukrepe prilagajati tako, da bodo učinkoviti tudi dolgoročno," je dodala. Franci Janžekovič s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je opozoril, da se tudi po desetletjih še vedno zatika pri razumevanju pojma biotske raznovrstnosti. Med izzivi je izpostavil poznavanje terminologije in komunikacijo. "Največji izziv je, kako laični javnosti pojasniti, da bodo na biotsko raznovrstnost gledali kot na vrednoto," je poudaril.Janžekovič je pozval tudi k večji odločnosti pri uresničevanju sprejetih ukrepov in ciljev. Ob tem je spomnil na novo uredbo EU o obnovi narave, ki državam članicam nalaga pripravo nacionalnih načrtov in konkretnih ukrepov za obnovo ekosistemov. Po njegovih besedah gre za močno orodje, ki lahko pomaga uskladiti različne interese in pospešiti ukrepe, a le če ga bodo države spremljale z raziskovalno podporo in odločno politiko. "Zdaj vemo, v katero smer gremo. V obnovo narave. Ne smemo se samo pritoževati, da je obnova izziv, ampak moramo iskati rešitve," je pozval. Na ministrstvu za naravne vire in prostor tako pripravljajo nacionalni načrt za obnovo narave. Branka Tavzes z direktorata za naravo je ob tem raziskovalce in strokovnjake pozvala, naj svoje ugotovitve, podatke in priporočila aktivneje posredujejo odločevalcem, saj so prav takšni strokovni prispevki ključni za oblikovanje učinkovitih ukrepov. Po besedah Klemna Elera z Biotehniške fakultete primanjkuje predvsem sistematičnega monitoringa, ki bi na terenu pokazal, ali je na območjih z ukrepi dejansko več ciljnih vrst oziroma ali se stanje habitatov izboljšuje. "Imamo analize na papirju, premalo pa terenskih podatkov, ki bi pokazali, ali je tam, kamor je bil ukrep usmerjen, na primer res več ptic oz. drugih živalskih vrst kot pred njegovim izvajanjem," je ponazoril. Z njim se je strinjala tudi Branka Tavzes. "Odkrivati zgolj slabo stanje ni dovolj. Vedeti moramo, ali se ukrepi izvajajo in ali dajejo učinke," je poudarila. Po njenih besedah se zato v zadnjih letih več pozornosti in sredstev namenja izvajanju ukrepov in projektov za izboljšanje upravljanja območij Natura 2000 ter širšemu sodelovanju z drugimi sektorji. Ključno se ji namreč zdi, da biotska raznovrstnost ne ostane zgolj tema naravovarstvene stroke, temveč postane del drugih politik in resorjev.

Udeleženci BFestivala 2026 tudi iz NIB, KIS, KGZS, IHPS, GIS, IJS...

Še posebej smo veseli, da je letošnji BFestival privabil tudi zunanje udeležence, ki so prišli z ministrstev, regijskih parkov, nevladnih organizacij in raziskovalnih inštitucij, ter mlajše raziskovalce. "Tako je omogočil interdisciplinarni dialog med različnimi deležniki, od katerih vsak opravlja pomembno nalogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti", pravi vodja uredniškega odbora BFestivala.

Razstava plakatov in glasovanje na najboljši plakat

Poleg predstavitev je BFestival popestrila tudi razstava enajstih plakatov, ki so še dodatno osvetlili tematiko s temami na področju varstva biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, konkretneje živinoreji, na področju zelene infrastrukture, naravi prijaznega vrtnarjenja in podobno.

Občinstvo je za zmagovalca najboljšega plakata ocenilo skupino raziskovalcev, doktorandov in mladih raziskovalcev Zootehnike (avtorji: Katja Knez, Živa Alif, Aleš Kuhar, Tanja Šumrada; Motivacije za naravi prijazno urejanje vrtov v Sloveniji), v njihovem imenu je nagrado prevzela mlada raziskovalka Katja Knez.

Tako lahko zaključimo, da je BFestival dosegel svoj namen t.i. praznika znanstvenoraziskovalne dejavnosti Biotehniške fakultete.

*Avtor vseh fotografij je Matej Holcar/UL BF.